Haruki Murakami er en stor forfatter, hvis pen ikke kender grænser for fantasi. Som en af de vigtigste japanske nutidige forfattere skrev han i sin levetid adskillige novellesamlinger, rejseskildringer og essays, men vi må ikke overse de litterære mesterværker, der også sætter musikalske spor.
Haruki Murakami, leta 1949 rojeni japonski pisatelj, je nekoč delal kot prodajalec plošč in se zanimal za ameriško literaturo, čeprav sta bila njegova starša učitelja domače, japonske literature. V Tokiu je dramo študiral kar osem let, medtem pa je odprl jazz kavarno, vendar ta zanj ni pomenila uresničenja sanj. Prodal jo je in se odločil, da bo svojo strast zlil v knjižna dela.
Svojo zadnjo knjigo z naslovom Brezbarvni Cukuru Tazaki in njegova leta romanja je Murakami izdal aprila lani, prevedena je že v nemščino, španščino in nizozemščino, v angleškem jeziku bo izšla 12. avgusta letos, v slovenskem prevodu pa jo lahko pričakujemo jeseni prihodnje leto. V romanu spoznamo moža, ki se spopada s svojo preteklostjo in izgubo štirih srednješolskih prijateljev, s čimer se nikakor ne more sprijazniti.
Priznani japonski avtor se v svojih delih venomer vrača k sebi ljubim tematikam odtujenosti, osamljenosti, iskanju in bolečini, ki jih preudarno in spretno prepleta z glasbenimi referencami. Oglejmo si, katera glasbena dela je Haruki Murakami vpel v svoja dela in ob kakšni glasbi bi užival, če bi prišel k nam na čaj.
Kafka na obali – John Coltrane: My Favourite things
V romanu Kafka na obali Murakami tej pesmi posveti posebno pozornost, toda za tiste, ki vedo, o čem teče beseda, bo zanimiva informacija, da je v času pisanja tega romana pisatelj pil le vodko.
Hard-Boiled Wonderland and the End of the World – Bob Dylan: Positively 4th Street
Ob romanu, ki ga lahko beremo kot napeto detektivko ali bizarno znanstveno fantastiko, si lahko brez težav zavrtimo Dylanovo skladbo Positively 4th Street.
After the quake – Pearl Jam: Alive
Naslov zbirke šestih kratkih zgodb, ki jim je skupen zgodovinski trenutek, in sicer et jordskælv leta 1995 v Kobeju. Podobno primerjavo najdemo v skladbi Alive, ki pripoveduje o travmatičnih trenutkih, ki jih združujeta ljubezen in družina.
Norveški gozd – Henry Mancini: Dear heart
Pesem in Murakamijev roman Norveški gozd bi lahko primerjali tako časovno, saj se dogaja v 60. letih prejšnjega stoletja kot tudi vsebinsko. Govori namreč o nepozabni študentski ljubezni. Po romanu je posnet tudi istoimenski film, za katerega je s pomočjo režiserke Ann Hung Tran Murakami napisal scenarij.
Južno od meje, zahodno od sonca – Duke Ellington The Star-Crossed Lovers
Enkratna mešanica glasbe in literature. Ko boste prebrali knjigo, boste vedeli, katero skladbo pobrskati. Kar nekaj takih je, ki jih je Murakami pripeljal točno k Ellingtonu. Uživajte!
Norveški gozd – The Beatles Norwegian Wood
Ob Norwegian Wood nepozabnih The Beatles, ki jo sliši med pristajanjem letala, se Toru Watanabe, ki ga spremljamo v romanu, vnovič spomni na jesenski travnik iz davnega leta 1969.
