"Højere, hurtigere, stærkere" er et ordsprog, vi ofte hører, når vi taler om sportspræstationer. Hvad med dybere? Man går der lavere, langsommere og meget roligt. Dette er en helt anden dimension af fysisk anstrengelse, som er endnu mere relateret til psykologisk forberedelse end fysisk. Sommerferien til søs nærmer sig, hvor mange mennesker tilbringer en del af den under vandet. Hemmeligheden ved at holde vejret i lang tid dybt under overfladen blev afsløret for os af Samo Jeranka, som har den slovenske dybderekord i fridykning. For nylig vandt han med en ny slovensk rekord tredjepladsen i disciplinen statisk apnø ved verdensmesterskaberne i Beograd. Og hvordan har en person det, der kan holde otte minutter og otte sekunder under vand i en stationær stilling?
Podvodna apnea je povezava telesa z razumom, saj le z obvladovanjem telesa in uma lahko dosežemo dobre rezultate. Praviš, da si vsi napačno predstavljamo, da gre za adrenalinski, ekstremni šport, v resnici pa je daleč od tega. Kaj pa je potemtakem?
Zanimivo vprašanje. Osebno mislim, da gre za aktivnost, pri kateri damo telesu možnost, da se popolnoma umiri. Zanimivo je, da to najlažje dosežemo tako, da prenehamo dihati in se potopimo pod vodno gladino. Sliši se ekstremno in nevarno, a mnogi ne vedo, da je naše telo izredno dobro prilagojeno na tovrstne pogoje. S posebnimi mehanizmi prične varčevati z energijo, zato danes vidimo kopico tekmovalcev, ki pod vodo zdržijo osem minut in več.
Kako sam dosežeš stanje sproščenosti za vrhunski potop?
Vsak potop skušam pričeti kar se da sproščeno in umirjeno. S tehnikami dihanja in avtohipnoze se osredotočim zgolj na trenutek, v katerem se nahajam. To je velik izziv, saj pričakovanja konstantno bremenijo naše misli. Kljub vsem tehnikam pa se na površini nikoli ne uspem sprostiti tako močno, kot mi to uspe na globini 20, 30 ali 50 metrov. Tam se sprožijo refleksi, ki umirijo vse procese v našem telesu. Misli se osredotočijo zgolj na nekaj malenkosti, ki jih je potrebno nadzorovati, da je potop varen in uspešen.
Pa strah, globoko pod gladino?
Strahu ni, je pa prisotna velika mera spoštovanja do okolja, v katerega se podajam. Hkrati je pomembno zavedanje nevarnosti, ki tam prežijo. Voda je medij, v katerem preživetje brez dihalnih aparatov ni mogoče, hkrati pa lahko visok okoljski tlak povzroči poškodbe notranjih organov. To so dejstva, ki jih upoštevam pri vsakem potopu, zato se nikoli ne potapljam sam. Vedno imam ob sebi partnerja, ki mi lahko v primeru težav priskoči na pomoč.
Se tam spodaj počutiš povezan tudi z ostalimi podvodnimi bitji, ribami in morskimi sesalci, kot so delfini in kiti?
Pravzaprav je glavni razlog, zakaj se ukvarjam s prostim potapljanjem, neverjeten občutek svobode, ko počasi tonem proti morskemu dnu. Menim, da je življenje v takšni obliki, kot je dano ljudem, velik privilegij, zato nikoli ne iščem vzporednic z ostalimi vodnimi bitji. Jih pa občudujem, ko z vso svojo eleganco plavajo sem in tja.
Si mednarodni AIDA inštruktor potapljanja na vdih. Na bazenu v Tivoliju vodiš tečaje potapljanja. Kdo se jih udeležuje in kako potekajo?
Prosto potapljanje postaja vse bolj in bolj priljubljeno. Število podvodnih lovcev prav tako iz leta v leto narašča. S svojim znanjem in vodenimi treningi ter tečaji želim širši publiki približati potapljanje. Sistematično jih skozi celo leto pripravljam, da so poleti, ko odidejo na morje, v najboljši kondiciji. Rezultati in napredek so navdušujoči. Trening prostega potapljanja je primeren za vsakogar, zato si želim, da bi te aktivnosti v prihodnje še razširil.
Se v okviru tečaja potapljate tudi na morju?
Da, na morje odidemo na začetku in koncu sezone. Ta se prične oktobra in konča junija. Ker je potapljanje na vdih povezano predvsem s plavanjem v globino, poskušam s tečaji na morju ljudi naučiti osnov varnega potapljanja, predvsem pa tehnik izenačevanja tlaka, ki so pogost problem pri začetnikih.
Vem, da podvodni ribiči ne izdate radi svojih skrivnih lokacij, pa vendarle, katere kraje na Jadranu bi svetovali dopustniškim potapljačem?
Sam sem pristaš odmaknjenih lokacij, kjer ni množičnega turizma. Moja najljubša lokacija na Jadranu je akvatorij otoka Vis. Biševo, Svetac, Brusnik in Palagruža so otoki, o katerih sanjam vse leto. Občutek, ko na odmaknjenem otoku zaplavaš in ujameš ribo, pa je naravnost fantastičen!
Mere information:
www.jeranko.si, www.spz.si
