Nova produkcija novomeškega APT-ja z uprizoritvijo besedila Slavoja Žižka ustvarja fenomen v zgodovini gledališča, a se hkrati naslanja na že preverjeno prakso. Pred šestimi leti je teater pridobil neposredno od Alaina Badiouja pro bono avtorske pravice za uprizoritev njegovega slavnega dela Dvajseto stoletje. ...
Nova produkcija novomeškega APT-ja z uprizoritvijo besedila Slavoja Žižka ustvarja fenomen v zgodovini gledališča, a se hkrati naslanja na že preverjeno prakso. Pred šestimi leti je teater pridobil neposredno od Alaina Badiouja pro bono avtorske pravice za uprizoritev njegovega slavnega dela Dvajseto stoletje. Takšna pridobitev je bila nekaj spektakularnega, saj gre za pravo zvezdo med filozofskimi umi. Takrat se je v Sloveniji prvič povezalo delo sodobnega teoretika z gledališčem in uprizoritveno umetnostjo. Naslednji korak tega projekta je logičen. Tokrat je ekipa APT-ja za avtorske pravice zaprosila drugo, a prav tako slavno zvezdo v svetu filozofije: Slavoja Žižka, tudi tokrat so jih dobili zastonj. Filozof se v tekstu ukvarja z identiteto Slovencev, kar je zanimivo tudi zaradi močnega čustvenega naboja. Že skoraj pop ikona razgali dejstvo, da je pri identiteti ‒ torej lastnemu prepoznanju in uživanju življenja ‒ pomembno pretrgati vezi s poznanim, domačim in seveda udobnim. Da bi hoteli biti Slovenci, moramo tako postati Neslovenci. Kontroverznost besedila je kljub starosti še vedno aktualna, saj gre za podobno idejo, kot jo vsebuje uspešnica Čefurji raus. Izziv postavitve filozofskega besedila na oder je prevzel režiser Matjaž Berger, tako si lahko obetamo premišljeno zmes inteligentnega in poglobljenega mišljenja ter kratkočasne predstave.
