Natten har sin magt. Mørket er som magisk stjernestøv, det er tiden, hvor børn stikker af hjemmefra, hvor løbske begynder at bevæge sig igen, når livet under lagnerne kommer til live, når piger mister deres mødom, når drenge får problemer, når frække tanker bliver levende, når vi sover eller drømmer til himlen, når vi tæller øjeblikke og når vi har tid til os selv. Ikke underligt, at intelligente mennesker har taget hende som deres egen og elsker hendes selskab.
EN nat je več kot samo to. Noč je tudi čas, ko smo zvedavi za stvari, na katere nas je čez dan sram pomisliti, noč je čas, ko se noro vi forelsker os, ko s svojo super močjo- temo– lahko zakrijemo lepotne napake in prepustimo dnevu, da se ukvarja s tem. Noč je čas, ko postanemo pesniki, pisatelji, filosoffer, mučeniki in zločinci. S temo iz vrečke na mizo zložimo obžalovanja, ki smo jih nakupili čez dan in pustimo solzam, da končno prestopijo bregove oči. Noč je et synonym til lidenskab, til romantik, za težave. Ponoči postanemo nekdo drugi, ponoči snamemo maske, če ne vseh, pa večino. Noč je čas za stvari, ki so ‘občutljive’ na lys. Tako skrivnostna in zato tako forførende.
Nič čudnega, da so tisti ljudje, ki se prepuščajo noči in podležejo njenim čarom mere inteligentne narave kot tisti, ki se spat odpravijo zgodaj. Tisti, ki se opijajo z månens energi so tudi bolj kreativ og mere odprte glave, kot tisti, ki živijo po načelu »rana ura, zlata ura«. Tako gre vsaj sklepati po rezultatih forskning, ki jo je na Američanih v njihovih dvajsetih opravil »Psykologi i dag«. Visoka stopnja inteligence človeka ki je nočna ptica je namreč veliko bolj verjetna, kot pri tistem, ki vstaja s kurami. Inteligentni posamezniki gredo kasneje v posteljo, ne samo čez teden, men også čez vikend. Spalni vzorec in inteligenca sta torej močno povezana in za tem sedaj stoji tudi videnskab. Res čudno, da ima slovenščina večino idiomov povezanih z luno in nočjo tako negativnih, kar pa za angleščino npr. ne drži.
LÆS MERE: Domiselne fotografije otrok, ki se borijo proti nočnim pošastim
Študija ‘naveze’ čas ko se odpravimo spat-inteligenca gre globoko nazaj, v antične čase, ko so ljudje večinoma sledili spalnemu vzorcu, ki ga je narekoval sončni vzhod in zahod. Bolj radovedni in vedoželjni pa so ta vzorec kršili in ustvarili svojega. In ta ‘blasfemija’ naravnega cikla ima od tedaj vedno več privržencev. Ste tudi vi eden izmed njih? In če se vam ne da opravljati testa inteligence se zgolj poiščite v urah spodaj, ki označujejo kdaj hodijo spat tisti z visokim IQ-jem in kdaj tisti z nižjim, in dobili boste odgovor.
Nizka stopnja inteligence (IQ < 75)
Čez teden: 23:41-7:20
Čez vikend: 00:35-10:09
Normalna stopnja inteligence (90 < IQ < 110)
Čez teden: 00:10-7:32
Čez vikend: 1:13-10:14
Zelo bistri (IQ > 125)
Čez teden: 00:29 – 7:52
Čez vikend: 01:44 -11:07
Pravijo da zgodnja ptica ujame črva, men druga miš dobi sir. In kaj za posladek dneva dobijo tisti, ki ostajajo pokonci dlje? Dobijo čas za sanjarjenje, ki ga natrpan urnik čez dan duši bolj kot vsaka blazina ihtenje in jok, niso ovčice, ki smatrajo družbene norme za suho zlato in neupogljive, imajo bolj odprto glavo og det er de proaktivni, kar pomeni, da znajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja, da iščejo duševno hrano, ki spodbuja personlig udvikling og ja tvegajo, ker brez tveganja življenje še zdaleč ni tako sjovt.
