Det er klart for os, at nogle løgne er løgne, men i visse tilfælde er det meget sværere at trække en grænse og finde et svar på spørgsmålet om, hvad en løgn er. Hvordan genkender man en løgner ud fra hans kropssprog er et filosofispørgsmål, som også til en vis grad kan besvares af videnskaben.
Kako prepoznaš, da nekdo laže, glede na njegovo telesno govorico, je vprašanje, ki ponuja nekaj možnih odgovorov. In noben ni zanesljiv, saj je težko najti preprosto formulo, ki bi zanesljivo odgovorila, kdo je lažnivec.
Nekatere analize so namreč pokazale, da obstajajo štirje vzorci v jeziku laganja, ki lahko pomagajo pri tem, da opazimo prevaro. O njih v poučnem in koristnem TED govoru govori Noah Zendna, mi vam pa predstavljamo še druge vzorce, ki imajo za sabo podporo strokovnjakov.
Premikanje rok
Ko govorimo, pogosto uporabljamo tudi geste z rokami. Ko pa nekdo laže, je gest z rokami občutno manj. Razlog za to naj bi se skrival v dejstvu, da je laž kognitivno naporen proces in moramo takrat vso energijo usmeriti v to, da jo izvedemo pravilno. Zato na geste z rokami enostavno pozabimo.
Mencanje
Če nekdo laže, bo zelo verjetno mencal z dlanmi, si navijal lase okoli prsta, tresel z nogo ali kaj podobnega. Ko lažemo, naš živčni sistem deluje v večji prestavi, zaradi česar smo tudi bolj nervøs in odvečno energijo pogosto prelevimo v gibanje in mencanje.
Pretiran očesni stik
Ko lažemo, naj bi bili manj spontani pri naši telesni govorici. Pogosto namenoma pretirano vzdržujemo očesni stik in ravno to velikokrat izda lažnivca.
Sammentrækker læberne
Če nekdo zelo stiska ustnice, je to lahko znak, da mu je zelo nelagodno. Pogosto je to tudi znak, da laže ali nekaj prekriva. Seveda pa ne moremo tega sklepati zgolj na podlagi enega znaka, temveč skupka večih.
Visok glas
Ko smo nervozni (in ponavadi smo, če lažemo), se naše mišice domnevno nekoliko zategnejo, kar med drugim vpliva tudi na naše glasilke. Tako je med izrekom laži naš glas pogosto višji som sædvanligt.
