Hvordan vil mennesket være om 1000 år? Vil det overhovedet se det samme ud? Vi kan kun gætte på, at det bliver nogenlunde det samme, men historien lærer os, at der altid er noget uforudsigeligt, som fuldstændig ændrer evolutionens gang. AsapScience, som helligede sig dette emne, tog derfor højde for en række scenarier, der kunne ske på denne lange rejse, da de lavede en forudsigelse. Vil vi så være halve robotter? I dag taler menneskeheden 7.000 sprog, på hvilket tidspunkt tallet forventes at skrumpe til blot 100. Men hvad med levetiden? Hvor langt kan teknologien bringe os?
Si predstavljate, kakšen bo človek čez 1000 let? Kateri jeziki se bodo ohranili, kaj bo človek jedel, kje bo živel? Bo sploh živel? Eno je gotovo. Človeštvo bo čez 1000 let še vedno obstajalo, če gre verjeti znanstvenikom, ki se ukvarjajo z daljno prihodnostjo; to utemeljujejo s predpostavko, da je povprečen čas obstoja večine vrst med 1 in 11 milijoni let. Da, ne bo nam lahko, a možnost izumrtja prej kot v sedmih milijonih let je res majhna.
LÆS MERE: Tjek, om dit job vil blive overtaget af en robot i fremtiden?
Da bodo spremembe dramatične in da bo človek čez 1000 let videti daleč od današnjega, gre slutiti iz naslednjih dejstev. V zadnjih 150 letih je človek v povprečju zrastel za 10 centimetrov, v zadnjih 65 letih pa se je povprečna življenjska doba podaljšala za neverjetnih 20 let, za kar gre zasluga predvsem bliskovitemu napredku v tehnologiji in bioinženiringu, ki sta med glavnimi krivci za drastične in evolucijske spremembe ”čez noč”.
