Če bi človeštvo naletelo na virus, ki bi bil podoben tistemu iz leta 1918 (govorimo o španski gripi), bi umrlo med 20 in 100 milijonov ljudi. A virus gripe ni edini, ki ogroža človeštvo – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo na začetku 80. let prejšnjega stoletja odkritih 39 novih bolezni, ki so se večinoma prenašale z živali na ljudi. Mnogi novi virusi, ki so ogrožali človeštvo, so pravzaprav 'stari', saj jih živali v sebi nosijo že več stoletij. Najboljši primer tega je virus HIV, ki je naslednik virusa SIV (virus šimpanzov v Kamerunu). Strokovnjaki menijo, da je do preoblikovanja 'miroljubnega SIV-a' (nenevarnega za šimpanze) v HIV prišlo pred sedemdesetimi leti, ko se je začelo krčenje gozdov in gradnja cest v Afriki. Poglejmo si, katerih je 8 najbolj nevarnih virusov, ki jih strokovnjaki imenujejo kar 'jezdeci apokalipse'.
8 virusov, ki lahko izbrišejo človeštvo:
Virus Lassa
Prvi primer okužbe pri človeku je bil zabeležen pri medicinski sestri v nigerijskem mestu Lassa leta 1969. Virus prenašajo glodavci v zahodni Afriki, še posebej hišne podgane. Izzove bruhanje, drisko in virusno hemoragično mrzlico. Letno se z virusom okuži okoli 300.000 ljudi, okoli 5.000 ljudi umre.
Virus Marburg
Virus je dobil ime po nemškem mestu Marburg, kjer se je leta 1967 pojavil pri zaposlenih v laboratoriju, kjer so delali raziskave z okuženimi opicami iz Ugande. Takrat je zaradi marburgške mrzlice umrlo 7 ljudi. Tudi ta virus izzove virusno hemoragično mrzlico, hude krvavitve, odpoved organov in v večini primerov tudi smrt. Stopnja umrljivosti je namreč 90-odstotna.
Virus Nipah in virus Hendra
Navdih za film Kužna nevarnost (Contagion, 2011) je Steven Soderbergh poiskal v virusu Nipah, ki se je leta 1998 pojavil v istoimenskem malezijskem mestu. Virus, ki ga prenašajo netopirji, je naprej ubil na tisoče prašičev, čez nekaj tednov pa ‘skočil’ na ljudi in jih pokončal na stotine. Nipah se uvršča v četrto, najvišjo kategorijo biološke nevarnosti, kar pomeni, da se v posebnih laboratorijih preučuje z največjimi možnimi varnostnimi ukrepi. Bližnji sorodnik virusa Nipah je Hendra, virus, ki je leta 1994 v Avstraliji prešel s konja na človeka in ubil več ljudi. Tudi ta virus v južni Aziji prenašajo netopirji.
Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica
Bolezen je bila prvič prepoznana v Krimu leta 1944, pozneje pa so ugotovili, da je virus enak povzročitelju, ki je leta 1969 povzročil bolezen v Kongu. V zadnjih desetih letih se je bolezen pojavila v jugovzhodni Evropi, Grčiji, Albaniji, Bolgariji, Srbiji in na Kosovu. Divje in domače živali, kot so ovce in govedo, so naravni rezervoarji virusa, ki se ga ima za enega izmed ‘dobičkarjev’ podnebnih sprememb in globalnega segrevanja. Okužba se prenaša z okuženim klopom ali z neposrednim stikom s krvjo okužene živali, najpogosteje pri zakolu. Virus po navadi povzroča blago mrzlico, nekateri sevi virusa pa povzročijo virusno hemoragično mrzlico in odpoved organov.
Virus Zika
Virus Zika izhaja iz Afrike, ime pa je dobil po tropskem gozdu Zika blizu jezera Victoria v Ugandi, kjer so ga leta 1947 prvič izolirali pri opicah. Virus se je pozneje razširil vzdolž ekvatorialne Afrike in pozneje v Azijo, Polinezijo in pred nekaj leti tudi v Ameriko. Virus prenaša tropski komar ščitar (Aedes aegypti). Ljudje se okužijo s pikom komarja ženskega spola. Večina okuženih nima nobenih simptomov, virus Zika pa je zelo nevaren za nosečnice, saj se lahko zaradi okužbe rodi otrok z mikrocefalijo. Mikrocefalija ali drobnoglavost pomeni v medicini nenormalno majhnost glave, ki najpogosteje nastane zaradi motenega razvoja možganov in je pogosto povezana z umsko manjzmožnostjo.
Denga hemoragična vročica
Mrzlica denga je znana tudi kot kostolomna mrzlica. Gre za tropsko bolezen, ki jo povzroča virus denge, tega pa prenašajo tropski in tigrasti komarji. Simptomi so visoka vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj, podoben tistemu pri ošpicah. V hujših primerih lahko pride do močnega krvavenja, kar povzroči smrt. Letno za mrzlico zboli med 50 do 100 milijonov ljudi.
Ebola
Izbruh ebole se je prvič istočasno pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. Najhujša epidemija ebole je bila v zahodni Afriki, ki je med leti 2013 in 2016 vzela življenje 11.300 ljudem. Zaradi globalizacije so nekaj primerov ebole zabeležili tudi na zahodu. Najbolj verjeten ‘rezervoar’ z virusom so rastlinojedi netopirji, ljudje pa se okužijo s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami okuženih šimpanzov, goril, netopirjev, opic, gozdnih antilop in drugih vrst. Simptomi so visoka temperatura, mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje in driska ter na koncu hude krvavitve, koma in smrt.
