Den mandlige del af læserskaren kender nok til spørgsmålet fra den psykologiske test før militærudkastet, der spørger, om man føler sig som en kvinde fanget i en mands krop. Hvad ville koen Luna, som fra en tidlig alder blev indprentet med tankegangen om at være hest, svare på et lignende spørgsmål?
Njena lastnica, 15-letna Regina Mayer, si je na vso moč želela konja, in čeprav ji želje njena starša, sicer lastnika mlečne kmetije v nemškem Laufenu, nista izpolnila, ni obupala nad mislijo, da bo nekoč jahala. Zadeve je vzela v svoje roke, odšla domači v hlev in izbrala teličko. In danes je na konju, s kravo! Kravo Luno, ki po dveh letih mukotrpnih treningov z Regino v sedlu voljno jezdi po podeželju, galopira, preskakuje ovire in uživa družbo konj, tistih pravih, čeprav se ti “posnemovalke” bolj kot ne ogibajo. A to je ne moti. Kot nekatera dekleta, ki so raje v bolj moški družbi, je tudi Luna raje v konjski kot v zibko položeni kravji. In sigurno jo zaradi drugačnosti druge krave vlačijo po zobeh in prežvekujejo kot slamo ter obkladajo s psovkami kot je »krava«. Pardon »človek«.
LÆS MERE: Undervands hunde glæder
Luna tekoče ‘govori’ “konjski” jezik zato nima težav pri dešifriranju ukazov kot so »pojdi«, »stoj« in »galopiraj«. A njene prirojene trme in kravjih nagonov pri vodenju z uzdo vendarle ni bilo tako lahko ukrotiti, zato se je Regina po nasvet obrnila h švicarskim ekspertom. Na koncu ji je uspelo tem Luninim instinktom nadeti ‘uzdo’. In ker se nekaterih stvari še vedno ne da rešiti z uzdo, je za vse ostalo tu korenje.
