Skuespilleren Woody Harrelson vil gøre noget, som ingen har gjort før ham. Han skal lave en film, der bliver sendt live i mere end 500 biografer. Filmen Lost in London er baseret på en af de værste episoder i hans liv. Et knust askebæger på bagsædet af en taxa i London for 15 år siden udløste en lavine af begivenheder, der til sidst førte til, at han tilbragte natten i fængsel. Han syntes ikke det hele var sjovt dengang, men i dag synes han, at det er et godt grundlag for en komedie, hvor blandt andre Owen Wilson og Willie Nelson skal være med. Filmen optages i én ramme.
Woody Harrelson (Pravi detektiv, Mojstri iluzij, Rojena morilca, Igre lakote) se bo 19. januar 2017 vpisal v filmski zgodovino kot prvi, ki je posnel film, ki ga bodo v živo prenašali v več kot 550 kinematografih v Veliki Britaniji. Kot je obljubil, bo v primeru neuspeha filma Lost in London (Izgubljen v Londonu) skočil v reko Temzo. Film bo režiral, zanj je napisal scenarij in bo v njem odigral tudi glavno vlogo. Kot rečeno, temelji na eni njegovih najhujših noči v življenju, ki se je v Londonu pripetila pred 15 leti. Tedaj je na zadnjem sedežu londonskega taksija po nesreči razbil pepelnik, kar je sprožilo plaz dogodkov, zaradi katerih je pozneje pristal v zaporu. Tedaj se mu vse skupaj ni zdelo prav nič smešno, danes pa je ta pripetljaj vzel kot podlago za komedijo, ki naj bi trajala 100 minutter. Več o vsebini ni znanega.
LÆS MERE: Filmtrailer: Despicable Me 3 (2017)
Pri nenavadnem projektu, ki ga je ‘sanjal’ deset let – snemali ga bodo z eno kamero v neprekinjenem posnetku – se mu bosta pridružila Owen Wilson in Willie Nelson. V filmu, ki se bo odvijal na 14 različnih lokacijah, bo sicer skupaj zaigralo 30 igralcev. “Nihče še nikoli ni snemal filma in ga istočasno v živo prenašal v kinu. Nihče še nikoli ni bil tako neumen. Do zdaj …” v napovedniku za film Lost in London, ki ga je posnel na mostu Waterloo v Londonu, v šaljivem tonu pravi 55-letni igralec. In odkod ideja o neprekinjenem posnetku in prenosu v živo? Obožujem gledališče in film. Resnično sem si želel najti način, kako bi ti dve strasti združil. Nato me je prešinilo … Ker bomo vse odigrali v eni dolgi sekvenci, torej bomo cel film odigrali naenkrat, je to podobno gledališču. A da bi mu bilo zares podobno, so manjkali gledalci. In tako sem dobil idejo o prenosu v živo. Morda je nemogoče, toda vseeno bomo poskusili.“
