Muzej slabe umetnosti MOBA: tako slaba umetniška dela, da si zaslužijo pozornost

Lepota je v očeh opazovalca. Kaj je lepo in kaj ne, je zato težko objektivno oceniti. Še posebej, ko je govora o umetnosti, ki jo uživamo subjektivno. To pa ni ustavilo muzeja slabe umetnosti MOBA (Museum of Bad Art), ki je prvi muzej na svetu posvečen kilavi umetnosti. A zmotno je prepričanje, da gre za zbirko krac ali otroških risbic, pač pa projektov, ki so visoko letali, a nizko pristali. In moto muzeja? ''Preslaba umetnost, da bi jo lahko ignorirali.''

Museum for dårlig kunst MOBA (Museum for dårlig kunst) ni običajen museum. Njegovi kuratorji zbirajo in razstavljajo slabo umetnost vseh pojavnih oblik. Ne gre za otroške krace, zafrkancije ali nekaj, kar je pristalo na kupu za kosovni odvoz materiala, pač pa umetnine, narejene z resnim pristopom in željo po karseda vrhunskem delu.

MOBA je pravcato zatočišče slabe umetnosti. Kaj pa sploh je slaba umetnost? Kaj je grdo in kaj lepo? Če mislite, da se je zlahka prebiti v muzej slabe umetnosti, se motite, saj ni lahko zadostiti nizkim standardom kuratorjev. Proces je zelo selektiven. Ne zanima jih kič, ne navidezno slaba in dolgočasna umetniška dela. Direktor Michael Frank je nekoč dejal, da pri določanju, kaj je grdo, uporabljajo merilo sodnika Potterja Stewarta, ki je v šestdesetih dejal, da obscenost spoznamo, ko jo vidimo. ”Pretežno iščemo umetnine, ki so bile ustvarjene z namenom podati umetniški uvid, a se je pri tem nekaj očitno zalomilo. Na umetnini mora biti nekaj takega, zaradi česar se ustaviš in se vprašaš, zakaj je umetnik nadaljeval po tej poti do konca.”

LÆS MERE: Den russiske digitale kunstners arbejde vil efterlade dig målløs!

MOBA je pravcata zakladnica slabe umetnosti.

Ideja za muzej se je porodila i 1994, ko je soustanoviteljica Louise Reilly Sacco na steni našla mesto za sliko, ki jo je starinar vrgel v smeti, ohranil pa okvir. Nato so ji začeli prijatelji podarjati druge grde slike in zbirka se je ”redila in redila”. Danes ima muzej v Bostonu tri razstavne galerije, hrani pa več kot 600 kosov slabe umetnosti. Vsak trenutek je razstavljenih najmanj 70 eksponatov. Vsakega spremlja kratka interpretacija, ki razlaga slikarjevo vizijo na precej komičen način. A ko pridemo iz muzeja, začnemo ceniti necenjeno umetnost, saj je tu tako predstavljena, da nas naravnost navduši.