De mest udsatte grupper: Hvem skal være særligt forsigtig med coronavirus?

O novem koronavirusu obstaja še veliko neznank, trenutno pa se lahko zanašamo le na statistiko. Glede na ugotovitve, ki so jih znanstveniki zbrali med zdravljenjem ljudi v največjih svetovnih žariščih, so ti podrobneje razkrili, katere so najbolj rizične skupine ljudi. Seveda se kot pri vsaki novi okužbi najbolj borijo tisti, ki jim zdravje že od prej ni bilo naklonjeno. Tu je največ govora o srčno-žilnih obolenjih, sladkorni bolezni og bolezni dihal. Nikakor pa ne gre izključiti niti bolnikov, ki so se pred kratkim zdravili za rakom s kemoterapijami in obsevanji.

Poudariti je tudi treba, da čeprav je smrtnost na žalost res višja pri starostnikih, se lahko hujši potek okužbe s koronavirusom razvije tudi pri mlajših osebah (od 15 do 49 let). Presenetljiv podatek pa je pri otrocih pod 14. letom, pri katerih so sicer že potrdili okužbe, ne pa tudi smrtnih žrtev. Znanstveniki menijo, da je mogoče za njihov lažji potek okužbe odgovoren še ne povsem razvit imunski sistem. So pa vseeno otroci veliki raznašalci predvsem virusov in bakterij, ki se lotevajo dihal, zato ob ponedeljkovem zaprtju šol nikakor v varstvo babicam in dedkom.

Srčno-žilna obolenja

Pri koronavirusu gre za okužbo pljuč. Ker pa so pljuča in srce zelo povezana organa, slednje to obolenje še kako občuti. Oteženo dihanje je za človeka napor. Nekdo, ki že ima od prej šibko srce, bo povečano potrebo po bitju srca občutil zelo neprijetno. Podobno se zgodi tudi pri sezonski gripi. Ta je znana po tem, da dvigne verjetnost infarkta ali kapi za kar 6-krat.

Povišan krvi pritisk in diabetes

Zahrbtna so lahko tudi stanja, za katera mogoče niti ne vemo, da jih imamo. Tu gre predvsem za maščobne obloge v žilnih stenah, ki v primeru večjega napora srca počijo in zamašijo žilo, zaradi česar pride do infarkta ali kapi. Tu so na udaru predvsem tisti s povišanim krvnim pritiskom in osebe med sladkorno boleznijo. V določenih primerih se je zgodilo celo, da so oboleli za koronavirusom zboleli tudi za sezonsko gripo. Že bojevanje proti eni okužbi je lahko naporno, kaj šele proti dvema. Zato so nekateri zdravniki v začetku razsajanja koronavirusa poudarjali, da je smart, da smo cepljeni tudi proti gripi.

Zdravniki zato naprošajo, da se srčno-žilni bolniki (tudi tisti, ki imajo težave s krvnim pritiskom) še posebej pazijo. Ravno tako pa naj nanje popazijo njihovi družinski člani tako, da sledijo navodilom o dezinfekciji og omejitvi bližnjih stikov. Sami bolniki pa naj redno jemljejo zdravila in si naredijo mesečno zalogo le-teh. Redno naj tudi preverjajo, da je z njihovim krvnim pritiskom vse v redu.

Bolezni dihal

Sem spadajo ljudje, ki trpijo za cistično fibrozo, KOPB (kronično obstruktivno pljučno bolezenijo), astmo, alergijami og poškodbo pljuč zaradi kajenja. Ti so tudi sicer precej občutljivi že na sam prehlad ali gripo, kaj šele na koronavirus. Še posebej zato, ker je ta znan po tem, da dodatno oteži dihanje. Zanje je resnično priporočljivo, da se ne zadržujejo na krajih, kjer je veliko ljudi, torej v natrpanih nakupovalnih centrih, na javnih potniških prevozih, pa tudi na zabavah, tako v lokalih kot na rojstnih dnevih.

Rakava obolenja

Bolniki, ki so preboleli raka ali pa se zaradi tega še zdravijo, so tudi med precej ogroženimi. Njihova terapija je sastavljena iz kemoterapije in tudi obsevanja, oboje pa povzroči, da se imunski sistem zelo poslabša. Ta se seveda težko bojuje že proti prehladu, kaj šele proti nečemu tako zoprnemu, kot je koronavirus. Za rakave bolnike je sicer že od nekdaj priporočljivo, da čas zdravljenja preživijo v čim bolj sterilnem okolju. Kot vedno, previdnost nikoli ni odveč.

Za konec pa še …

Če potegnemo črto, je koronavirus veliko bolj zoprn kot sezonska gripa. Njegovi simptomi so podobni, a potek je pri več ljudeh hujši. Predvsem pa se zelo preprosto širi, det er derfor det er skrb za higieno zelo pomembna. Še enkrat je treba ponoviti, katere so najbolj ogrožene skupine ljudi. Tu gre predvsem za kronične bolnike, ki trpijo za: srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, boleznimi dihal, povišanim krvnim pritiskom og se zdravijo za rakom.

Det er nødvendigt at indse det inkubacijska doba pri človeku traja v povprečju nekje do dveh tednov, preden se pojavijo prvi simptomi. Oseba, ki se je okužila, pa naj bi po nekaterih izsledkih bila kužna od 8 do 37 dni.

V prihodnjih dneh bodo vladne ustanove zagotovo sprejele dodatne ukrepe za zajezitev okužbe. Zato moramo biti še posebno odgovorni do sebe in drugih ter medsebojna srečanja opravljati le, ko je to najnujnejše. Seveda pa paziti na higieno in v primeru simptomov najprej poklicati osebnega zdravnika.