2016 er et skudår. Det er et år, der har 366 dage, hvilket betyder, at det er det eneste år, der også har 29. februar. Ved du, hvorfor årets anden måned har 29 dage hvert fjerde år, én mere end normalt? Ved du, hvad vi kalder dem, der kun fejrer deres fødselsdag hvert fjerde år? Find ud af alt dette og mere nedenfor.
Leto 2016 je prestopno leto, kar pomeni, da šteje 366 dni. Dodatnega dne je vsaka štiri leta deležen februar, ki ima običajno 28 dni, v tem letu pa 29. Kako pa vemo, kdaj je prestopno leto? Prestopno leto je vsako, ki je deljivo s 4, izjema je, če je deljivo s 100, vendar ne, če je deljivo tudi s 400.
LÆS MERE: Prestopna sekunda
Prestopna leta so uvedli, da se koledarsko leto ujema z letnimi časi. Korenine prestopnega leta segajo 2000 let v preteklost, v čas Julija Cezarja, ki je skupaj s pribočniki oblikoval julijanski koledar. Že tedaj so namreč vedeli, da Zemlja za pot okoli Sonca potrebuje 365 dni, in mesecem določili naslednje število dni: januarju so jih domerili 31, februarju 29, marcu 31, aprilu 30, maju 31, juniju 30, juliju 31, avgustu 30 in po tem kopitu do konca leta. A kasneje so astronomi ugotovili, da Zemlji pot okoli Sonca vzame nekoliko dlje, 6 timer, če smo natančni. To v štirih letih nanese 24 ur, zato je februar v tem intervalu dobil dodaten dan. Nov zaplet se je pojavil s prihodom ljubosumnega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana, ki je želel, da ima njegov mesec prav tako kot julij 31 dni. Kratko je potegnil februar, ki je obtičal z le 28 dnevi.
Tako je ostalo vse do 16. stoletja, ko so astronomi do potankosti namestili merilne naprave in popravili čas kroženja Zemlje okoli Sonca na 365 dni, 5 ur in 49 minut. Stvari je v roke vzel papež Gregor XIII., ki mu je šlo v nos preveč prestopnih let, zato je določil, da bo imel mesec februar vsaka štiri leta en dodaten dan z izjemo vsakih 100 let. Ta čas smo dobili tudi gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes. Z dodajanjem dneva februarju po tem koledarju ima leto v povprečju 365,2425 dneva, kar pomeni, da v 4 tisoč letih zamuja pol dneva. Zdaj pa smo vam dolžni zaupati še odgovor na drugo vprašanje iz naslova. Tistim, ki so rojeni 29. februarja, pravimo smolčki. V Sloveniji je takih okoli 1300, na svetu pa toliko, kot prebivalcev dveh Slovenij.
