Den slovenske designer Tina Gorjanc chokerede verden med ideen om, at hun vil skabe en kollektion af tøj og modetilbehør lavet af menneskehud. Han laver menneskelig hud (ved hjælp af en vævsteknisk proces til at lave det) fra den biologiske optegnelse fra den afdøde modedesigner Alexander McQueen. Hun fik DNA fra hans hår, som var i designerens "Jack The Ripper Stalks His Victims"-kollektion. Ud fra den genetiske registrering i laboratoriet dyrker ingeniører hudvæv, hvorfra de planlægger at skabe en kollektion af tøj og modetilbehør Pure Human.
Hvem er Tina Gorjanc, o kateri so se zadnje dni razpisali tuji mediji? Tina Gorjanc je študentka londonske univerze Central Saint Martins, ki se je lotila rahlo bizarnega projekta. Pripravlja namreč kolekcijo modnih oblačil in modnih dodatkov Pure Human iz kože preminulega modnega oblikovalca Alexandra McQueena.
Seveda ne gre za nikakršno odiranje kože, kot pri živalih na primer, slovenska oblikovalka bo do kože prišla s pomočjo tkivnega inženiringa.
LÆS MERE: uRope sandaler - sandaler, der aldrig går af mode
Kožno tkivo bo Gorjančeva pridobila iz genetskega materiala rajnika. Do kodra las, ki prihaja z nakita iz McQueenove prve kolekcije ”Jack the Ripper Stalks His Victims Victims” oz. Jack Razparač zalezuje svoje žrtve, je prišla z dovoljenjem lastnika kolekcije.
Njena kolekcija se bo kot rečeno imenovala Pure Human in bo sestavljena iz modnih izdelkov narejenih iz človeškega usnja. Ta bo nastal iz DNK-ja izločenega iz las, vstavljenega v celično strukturo. Celice se bodo nato združevale v kožno tkivo iz katerega je narejen končni material, torej človeško usnje, ki ga bo slovenska oblikovalka spremenila v torb(ic)e, nahrbtnike, jakne, … Nedavno je Gorjančeva za proces izdelave človeškega usnja (pridobivanje usnja s pomočjo tkivnega inženiringa) iz biološkega zapisa oblikovalca vložila tudi zahtevo za pridobitev patenta. Čeprav gre za milo rečeno neobičajen projekt, pa tu ne gre toliko za iskanje pozornosti in šokiranje, kot pa gre za kritičen oblikovalski projekt, ki se dotika sivih con na področju zaščite bioloških informacij in lukenj v zakonodaji na področju biotehnologije (patent je lahko vložila, ker trenutna zakonodaja ne omejuje komercialne rabe človeškega genetskega materiala).
In če je lahko ona, kot ”le” študentka, vložila patent za material pridobljen iz biološke informacije in si tako zlahka prisvojila genetske podatke nekoga drugega, si lahko samo mislimo, kaj si lahko privoščijo multikorporacije, ki beseda etika nimajo s slovarju. Izdelki, ki jih vidite sicer niso zares narejeni iz McQueenove kože (uporaba te je zaenkrat omejena na laboratorij), ampak je zanje uporabila svinjsko usnje, ki je še najbolj podobno človeškemu. Med demonstrativnimi kosi, ki so še dodatno obdelani z nanosi barve, umetnimi pegami in silikonom, je tudi jakna z McQueenovimi tatuji. Celoten projekt je del njene magistrske naloge, z njim pa kot rečeno v prvi vrsti opozarja na probleme kot je ta, da zakoni ne sledijo tempu tehnologije.
Mere om forfatteren:
tinagorjanc.com
