Hver dag byder Sommer-OL 2016 på nye toppræstationer, nye milepæle, nye øjeblikke af ubeskrivelig glæde og sorg og sidst, men ikke mindst, nye memer. Men Rio 2016 vil gå over i historien med noget andet. Det repræsenterer en milepæl for atleter af den muslimske tro. For noget tid siden, på grund af religiøse og kulturelle årsager (ikke mindst vejrforholdene, husk, det var ret koldt i London), justerede det internationale volleyballforbund reglerne for konkurrenternes udstyr, hvilket åbnede døren på vid gab for egypterne Doaaji El Ghobashy og Nadi Meawad, der sørgede for, at de "usædvanlige" scener fra beachvolleykampen gik til verden. Men dette er ikke det eneste "ikke-sportslige" historiske øjeblik fra Rio.
Čeprav smo mnogi dvomili, pa POI Rio 2016, sploh prve olimpijske igre v Južni Ameriki, oznanjajo novo ero zabrisanih mej, tako športno kot geopolitično. Olimpijske igre so zdaj tudi dejansko postale univerzalen dogodek, ki združuje vse strani sveta. Čeprav nekateri mediji še naprej poročajo, da tudi Rio 2016 podčrtuje vse razlike med ”nami” (zahodom) in ”njimi” (t. i. tretjim svetom), da gre celo za trk kultur, pa prizori s prizorišč pravijo drugače.
Še ne dvajsetletni egipčanski odbojkarici na mivki Doaa El Ghobashy in Nada Meawad sta ”šokirali” svetovno javnost, ko sta se na tekmi z Nemkama pojavili v hidžabu, s čimer sta poskrbeli za nekoliko manj gole kože, ki je sicer sestavni in za marsikoga (žal) tudi najmikavnejši del tega športa. Toda Egipčanki nista edini, ki sta se na olimpijskih igrah v Riu pojavili v hidžabu. Tudi sabljačica Ibtihaj Muhammad se je in je postala sploh prva Američanka v tem športu, ki se je na tekmovanju pojavila v taki opravi. Z njo želi odstraniti predsodke in spremeniti pogled na muslimanske športnike kot tudi spremeniti retoriko o tej veri oz. kulturi.
LÆS MERE: Rio 2016: hvad betyder de røde cirkler på atleternes hud?
Za še en zgodovinski trenutek sta poskrbeli tudi korejski telovadki, ki sta med kvalifikacijami gimnastičnega programa posneli zgodovinski selfie in v hipu postali simbol enotnosti. Športnici namreč prihajata iz različnih držav Korejskega polotoka. A Južnokorejka Lee Eun Ju, 17-letna debitantka na OI, in njene izkušena 27-letna kolegica in tudi že olimpijska prvakinja Hong Un Jong iz Severne Koreje sta dokazali, da šport združuje in da jima politične razprtije med državama (tehnično sta celo v vojni) ne pomenijo prav nič. In če se v njunih državah morda zgražajo nad njunim dejanjem, pa sta si po svetu v trenutku pridobili kopico simpatij.
