Kun for mine øjne

Ideja, ki se skriva za razstavo kustosinje Simone Vidmar, je zaradi novosti pri nas in rahlega voajerizma izjemno seksapilna. Samo za moje oči nam namreč omogoča pokukati v skrite prostore neznancev, a seveda le prek umetniških del. Mesec dni bomo v zadnjem nadstropju bivšega Hotela Slavija odkrivali, kaj vse skrivajo zasebni zbiratelji oziroma kateri svetovno znani umetniki bivajo pri nas; natančneje gre za Zbirko VJP. Nastajala je zadnjih 20 let in združuje svetovna imena vizualne umetnosti in dizajna od 70. let do danes. Obsega več kot 150 del avtorjev iz Evrope, ZDA, Južne Amerike in Azije. Razstava je postavljena kot celostna instalacija, kot privatna scenografija oziroma labirint po zasebnih obsesijah, kar jo naredi še nekoliko privlačnejšo. Med vsemi deli se bomo morali sprehoditi sami, lahko pa obisk spodbudimo z omembo nekaterih prestižnih imen. V labirintu lahko tako odkrijemo “divjaka” Martina Kippenbergerja, humorne intervencije YBA-jev, kot so Bob in Roberta Smith, Angus Fairhurst in David Shrigley, mednarodne zvezde z drugih celin, kot sta Korejec Do Hu Suh in ustanovni član Talking Heads David Byrne, ter vzhajajoče upe sodobne art scene, kot so urugvajski umetnik Alejandro Cesarco, Belgijec Kris Martin, švedski umetnik Alexander Gutke ali Nemka poljskega rodu Alicja Kwade. Pri tem ne gre le za platna, saj se zbirka srečuje z oblikovanjem, ki obsega številne raznolike izdelke, od drobnih predmetov do večjih kosov pohištva. Ti izdelki so večinoma nastali kot omejene serije za specifične projekte ali kot eksperimentalni, pogosto ročno izdelani kosi pohištva.