fbpx

Nytårsfyrværkeri: 10 ting, du ikke vidste om fyrværkeri

Silvestrski ognjemet ima dolgo tradicijo. Vsako novo leto mesta kar tekmujejo med sabo, katero bo v nebo pognala večji arzenal pirotehničnih sredstev in na zvezdnatem parketu izvedlo boljšo barvno koreografijo. Kot popestritev praznovanj, proslav, obeležij in družabnih prireditev se ognjemet sicer uporablja že vse od 15. stoletja, v taki, le da bolj skromni obliki kot danes, pa od 18. stoletja.

Ko beseda nanese na silvestrski ognjemet, se zadnja leta ne iskri samo na nebu, pač pa tudi med ljudmi, saj ga ne spremlja več enodušna naklonjenost in občudovanje kot nekoč. Seveda si vsi radi spočijemo oči na njem, a tu je argument, da davkoplačevalski denar  poganjamo v ”luft”, in še močnejši, da gre za neznosen hrup, ki straši majhne otroke in živali. Uporaba je zato striktno določena in do pike natančno spisana v Zakonu o eksplozivnih in pirotehničnih sredstvih.

LÆS MERE: Ognjemet iz perspektive ‘Drona’

A to že vse veste. In ker ognjemeti kljub nasprotovanju in ekonomski krizi ne bodo kar tako izginili, ne bo škodila kratka zgodovinska lekcija o njih. Ker lekcij o varnosti ste verjetno že naveličani. Toda zapomnite se, sikkerhed je vedno på det første sted.

  • Ognjemet so v 7. stoletju iznašli Kitajci in Kitajska je še danes največja proizvajalka pirotehničnih sredstev.
Ognjemet nad Prepovedanim mestom v Pekingu.
Ognjemet nad Prepovedanim mestom v Pekingu.
  • Prve ognjemete so poganski narodi uporabljali za odganjanje zlih duhov ko se je zima prevešala v pomlad.
  • Za razliko od ZDA, ima Slovenija zelo strikten zakon glede pirotehničnih sredstev. Najdete ga v Uradnem listu (http://www.uradni-list.si/1/content?id=85931).
  • Rekord največjega ognjemeta na svetu si lasti Dubai. Za 6-minutni spektakel je bilo potrebnih več kot 10 mesecev načrtovanja in pol milijona pirotehničnih sredstev. Več o tem si lahko preberete v našem članku Rekord največjega ognjemeta odnesel Dubaj.

  • Fobija pred ognjemeti oz. petardami se imenuje pirotehnofobija. Glede na to, da gre za eksplozivna sredstva, je ta strah resničen in tako sploh ne gre le za fobijo.
  • Velika večina nesreč s pirotehničnimi sredstvi se pripeti mlajšim od 16. let (splošna statistika, ki ne velja samo za Slovenijo), kar je presenetljivo, glede na to, da pri nakupu skoraj povsod velja starostna omejitev. Pri nas se lahko tista, ki imajo več kot le učinek poka, prodajajo samo starejšim od 16. let (izdelki se razvrščeni glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa).
Ne poskušajte tega sami doma.
Ne poskušajte tega sami doma.
  • Večja verjetnost je, da bo ognjemet poškodoval gledalce, kot pa tiste z vžigalico oz. vžigalnikom v roki in iskre so drugi najpogostejši vzrok za poškodbe.
  • John Smith je bil prvi Američan, ki je sprožil ognjemet.
  • Različne barve ognjemeta so rezultat uporabe različne soli v pirotehnični mešanici. Tako natrijeva sol ustvari rumeno barvo, sol bakra modro in litijeva sol rdečo.
  • Prvi zapiski o ognjemetu segajo v leto 1486, ko naj bi popestrili poroko angleškega kralja Henrika VII.
Portret angleškega kralja Henrika VII.
Portret angleškega kralja Henrika VII.

Med dig siden 2004

Fra år 2004 vi forsker i urbane tendenser og informerer vores fællesskab af følgere dagligt om det seneste inden for livsstil, rejser, stil og produkter, der inspirerer med passion. Fra 2023 tilbyder vi indhold på store globale sprog.