Hemmeligheden bag ægteskaber, der varer "til døden skiller os ad" - kun én ting er vigtig!

Danes je moja deveta obletnica poroke. To ni nekaj, kar se dogaja vsak dan. Poznam ljudi, ki so poročeni še dlje, in vem, da devet ni lepa, okrogla številka, kot je 10. A danes sem se zbudila in pomislila: “Poročena sem že devet let, vau!” In tako sem pustila, da je misel potonila in začela razmišljati o celotnem potovanju. O dobrih in slabih časih. O vzponih in padcih.

Zakon ni nekaj, kar se zgodi tistega dne, ko dahnete usodni “Da!”. Zakon se zgodi v številnih drugih dneh, ki sledijo, ko se zjutraj zbudiš in se kljub vsem partnerjevim/partnerkinim pomanjkljivostim odločiš, da ga/jo boš ljubil. Zakon zahteva trud. Zakon zahteva ljubezen. LJUBEZEN.

Ljudje ljubezen opredeljujejo na toliko različnih načinov. Imela sem srednješolskega učitelja, ki nam je dal pomemben vpogled v življenje. Ena od stvari, po katerih se ga spominjam, je bila: “Ljubezen ni občutek, to je dejanje volje.” Besede so padle na gluha ušesa 14-letnice. Za nas otroke je bila ljubezen Disneyev film. Bila je princesa in princ, ki sta živela srečno do konca svojih dni. Ljubezen so bili metuljčki v trebuhu, vrtnice in srčki. Poskušali smo se prepirati z njim in mu dopovedati, da je ljubezen občutek. Ljubezen je močan občutek čaščenja druge osebe. Resda tega nismo doživeli, a smo bili prepričani. Ljubezen je občutek veselja, ki gori v srcu za drugo osebo, in ko bi to začutilI, bi vedeli. Ta učitelj je bil le izčrpan starec, ki nikakor ni mogel vedeti, o čem govori, kajne? “Dejanje volje.” Kaj to sploh pomeni?

20 let kasneje sem spoznala.

Ko nekoga srečate, ga lahko zelo privlačite. Ko se bolje spoznate, padete globlje v brezno občutkov in čustev. Zavežete se. Hrepenite po družbi te posebne osebe. Vse je velika stvar. Pomembno je. Začutimo, se povežemo, želimo si. Mravljinci prehajajo skozi naše srce in nam govorijo: “To je prava oseba!” Mi rečemo: “Ljubim te,” in to tudi mislimo. Resnično mislimo. Naredimo velik korak in se odločimo, da bomo preostanek življenja preživeli s to osebo.

To je izbira.

Ne glede na okoliščine ali motivacijo za samo zakonsko zvezo, smo se odločili, da sprejmemo drugo osebo v dobrem ali slabem in smo z njo, dokler ne umremo.

Vsaj ideja je … Vsi vemo, da stvari ne delujejo vedno tako.

Stvar je v tem, da tiste zakonske zveze, ki trajajo “dokler naju smrt ne loči”, ne trajajo zato, ker so bili njihovi začetni “občutki” ljubezni močnejši. Takšne zakonske zveze trajajo, ker sta se oba partnerja aktivno odločita, da bosta drugo osebo v zvezi ljubila. Prava ljubezen ni občutek. To je izbira. To je odločitev, ki jo sprejmete vsak dan, odločitev, da ostanete s to osebo, s katero ste se poročili.

To ni vedno lahka izbira. Več časa, kot ga preživiš z nekom, več izveš o vseh malenkostih, ki jih počne druga oseba, zaradi katerih se ti velikokrat zdi, da boš znorel. Obstajajo majhne stvari in velike stvari, in vse to vpliva na zakon. In ljudje rastemo in se spreminjamo. Vsi smo na individualni poti skozi življenje in nikoli se ne nehamo učiti, rasti in se spreminjati.

Ljudje, ki so poročeni, se včasih ločijo. Motimo drug drugega. Postanemo razdraženi. Razočarani smo. Delamo napake. Včasih smo nesramni in kruti. In ko opaziš nesramnost, slabosti in pomanjkljivosti druge osebe ter se še vedno odločiš, da jo boš ljubil, je to prava stvar.

Ljubezen ni občutek. Ljubezen je dejanje volje. Ljubezen je izbira.

Ko dve osebi stojita skupaj pred oltarjem in si izmenjata zaobljube, se v resnici še ne poznata. Poznata eno različico osebe. Vseeno je, ali sta že leta v razmerju in ali sta že prej živela skupaj.

Ko se enkrat zaobljubite in se odločite, da se boste ljubili in spoštovali do konca življenja, se spremenite. Postanete eno. Ne mislim, da boste izgubili svojo individualnost ali občutek zase, vendar se z življenjem ne soočate več sami – imate partnerja. Nekoga, ki ga morate – poleg sebe – vzeti v obzir.

Ko minevajo dnevi, meseci in leta, vidite to osebo na način, na kakršnega je še niste videli. Spoznate jo na globoki ravni, saj si v resnici delite skupno življenje. Vidite sram, neuspeh, obžalovanje. Vidite lenobo in trmo. Vidite nestrpnost, strah in nezainteresiranost. Vidite sebičnost.

Vse te stvari vidite in jih sprejemate z odprtim srcem. Dajete potrpljenje, razumevanje in sprejemate. To poteka v obe smeri in v različnih fazah.

Ko se en partner oddalji, mu drugi da prostor. Kadar je en partner negotov, ga drugi podpira. Ko se eden zmoti, drugi odpusti. Ko je en partner žalosten, mu drugi ponudi sočutje.

To ni lahko potovanje in ni enostavno sprejeti odločitve, da bomo še naprej ljubili nekoga, ki nas je ranil, razočaral ali razjezil. Ker to se namreč bo zgodilo, kajti takšno je življenje.

Delo, posojila, vzgoja otrok, načrtovanje prihodnosti – z vsem tem prihaja stres, preizkušnje in stiske. Vidite partnerjeve napake in se zavedate, da so zrcalo vaše moči in nepopolnosti.

Vse, kar lahko storite, je, da še naprej ravnate drug z drugim z ljubeznijo in sprejemanjem. Dajte tej osebi čim več ljubezni in sočutja, saj bo prišel čas, ko boste tudi vi potrebovali prijaznost in sprejemanje partnerja.

Ker smo vsi nepopolni ljudje. Trudimo se dati vse od sebe, a pogosto neuspešno.

Vendar na srečo obstaja tista oseba, ki vsak dan trpi naše neumnosti. Ker nas ima rada. Ta oseba se je odločila, da se nam ne bo odrekla. Ker s slabim pride tudi dobro in je ples, katerega korakov nihče nikoli ne obvlada v celoti. Kljub temu pa še naprej plešemo.

Življenje je težko in združevanje dveh življenj v eno, je še težje. Toda vsak dan imamo izbiro. Ljubiti to osebo ali ne. Ko se odločimo ljubiti, ne glede na vse … potem postane ljubezen prava! Zaradi tega zakonske zveze trajajo. Tako partnerstvo raste in cveti.

In s to izbiro prihajajo tudi vse druge stvari – dobre stvari! Nežni jutranji objemi, sladki poljubi, ko pridemo zvečer domov, romantični trenutki pod mesečino. Prijateljstvo. Veselje. Smeh.

Kajti težke odločitve pogosto prinesejo najboljše nagrade …

Izberite ljubezen.