Normal aldring, uden fravær af sygdom, er en uundgåelig proces, der involverer en gradvis forringelse af kroppens evne til at reparere sig selv. Det forekommer os, at intet har ændret sig, og vi bemærker først ændringerne årtier senere. Og vi taler ikke kun om rynker eller vægtøgning, men mange andre ændringer, der sker over en tiårig periode.
Indtil 20. leta je vaše telo doživelo precej pomembne spremembe – prešli ste iz pubertete v odraslo obdobje in spoznali, da rozasta barva stene verjetno ni bila najboljša barva za vašo sobo. Morda je bilo to obdobje za vas hudo, vendar v naslednjih desetletjih boste doživeli še večje fizične in duševne preobrate. Og hvorfor sker dette?
Fiziološko je staranje postopna, vendar stalna ‘erozija sistemov organov’, ki je v mnogih primerih očitna le takrat, ko smo izpostavljeni maksimalnemu naporu in stresu. Človeško telo, ki je bilo sicer zdravo, ponavadi doseže kritično točko v pozni starosti, ker težav, s katerimi se sooča, ne more več premagati, zaradi oslabljene zmogljivosti telesa, da se samo popravi.
Nekatere spremembe lahko vplivajo na to, kako vas drugi zaznavajo ali kako dojemate sebe, vendar naj ne bi vplivale na livskvalitet.
Tako se spreminja tvoje telo na vsakih 10 let:
Od 20. do 30. leta
Dvajseta leta so čas, ko se počutimo ungdommelig, fuld energi in redko razmišljamo o staranju, a tudi takrat se zgodijo manjše spremembe v našem kroppen, ki jih morda niti ne vi bemærker. Sicer se kroppen hver og en posameznika razlikuje, vendar naj bi se flertallet procesov odvijala na den samme måde.
- kosti naj bi prenehale rasti
- zmanjšalo naj bi se nastajanje kolagena
- pojavili naj bi se modrostni zobje
RÅD: Morda trenutno nimate težav z s odvečno težko, vendar bi bilo dobro, da ste pozorni na to, kakšno hrano vnašate v svoje telo, in sicer zaradi morebitnega povečanja telesne teže. Priporočljivo naj bi bilo tudi, da uživate živila, ki vsebujejo kolagen. Z njimi naj bi telesu zagotovili stalen vir gradnikov lastnega kolagena, ki skrbi za zategnjeno kožo.
Od 30. do 40. leta
Na prehodu iz tretjega v četrto desetletje naj bi naše kroppen doživelo večje ændringer, ki postopoma postajajo vidnejše.
- poslabšal naj bi se mišični tonus
- zmanjšala naj bi se količina mišičnega tkiva, ki je nadomeščena z maščobo
- zmanjšala naj bi se količina kolagena in elastina
RÅD: Priporočljivo naj bi bilo, da v svoj vsakdan vpeljete telesno aktivnost, ki bo okrepila vaš mišični tonus, saj ga začne nadomeščati maščoba. Pomembno naj bi bilo tudi, da skrbite za vašo kožo in je ne izpostavljate soncu.
Od 40. do 50. leta
Nogle af dem eksperter so prepričani, da človeško telo doseže svoj razvojni vrhunec pri 38. letu, nato pa naj bi se začel dejanski proces staranja. Spremembe so očitnejše og se hurtigere odvijajo.
- zmanjšalo naj bi se število živčnih celic
- kopičila naj bi se maščoba v telesu
- poslabšal naj bi se vid
- kosti in sklepi naj bi postali krhkejši
- pri ženskah naj bi se zvišal krvni tlak in zmanjšal hormon estrogen
RÅD: V tej starosti je telesna aktivnost ključnega pomena, ker naj bi mela pozitivne vplive na delovanje srca in zmanjševanje maščobnega tkiva. Če niste ljubitelji visoko intenzivne vadbe, je potem priporočljivo, da poskusite s hojo.
Od 50. do 60. leta
Abraham je sinonim za drastiske ændringer, ki se ne zgodijo le zaradi naših genov, men også levevis. Večina mennesker doživi naslednje spremembe:
- možganske celice naj bi se trajno poškodovale
- večje naj bi bilo tveganje za težave z želodcem
- poslabšal naj bi se spomin
RÅD: Z vstopom v 50. leta se odvijajo številne spremembe, povezane z delovanjem možganov, ki jim morate posvetiti več pozornosti. V tej starosti naj bi se težje osredotočili in zapomnili stvari, zato je priporočljivo, da jeste hrano, ki izboljšuje delovanje možganov, koristno naj bi bilo tudi branje in učenje.
Od 60. leta naprej
I disse flere år naj bi bile spremembe na vašem kroppen več kot očitne. V družbi že veljate za starejšo osebo. A obstajajo tudi številne notranje spremembe, ki se jih malo ljudi indser:
- živčni in okusni receptorji naj ne bi delovali dobro (težje okušajo, vonjajo in občutijo temperaturo)
- doživeli naj bi spremembe v glasu
- srčna funkcija naj bi se zmanjšala
- kosti naj bi postale tanjše, zato to vpliva na našo višino
- zmanjšala naj bi se mišična masa
- zmanjšala naj bi regeneracija
RÅD: V tej starosti naj bi bilo pomembno, da spremljate delovanje srca in ste pozorni na svojo prehrano ter opravljate redne zdravniške preglede.
Telesne spremembe so nekaj, čemur se ne moremo at undgå, a jih lahko upočasnimo. In vsem nam je jasno, da bomo to dosegli z ustreznejšo prehrano, dyrke motion, učenjem in stvarmi, ki nas de gør dig glad. Pocrkljajte se!
