Alan Fords tegneserier, der oprindeligt blev udgivet i Italien, fremkalder bestemt barndommens nostalgi, da vi brugte timevis på at leve de spændingsfyldte historier om de usædvanlige karakterer i det hemmelige TNT-selskab. Social satire, pakket ind i et komisk slør, var interessant nok den mest populære i det tidligere Jugoslavien. Med udgangspunkt i dette fænomen blev Lazar Džamićs bog med titlen "Blomsterbutikken i blomsterhuset" skabt, som i specialudgaven blev understøttet af det fantasifulde grafiske billede af designeren Vladan Srdić.
V drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja je hrvaški pisatelj Nenad Brixy podal virtuozni prevod, drugje bolj ali manj nepoznanega tegneserier istoimenskega junaka Alana Forda, ki ga je izvirno ustvaril italijanski stripar Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker. Kar je sledilo za tem, je neverjetna ikonična zgodba nadvse priljubljenega stripa, som er zaznamoval čas in družbo nekdanje Jugoslavije, vse do danes.
Zasnovan kot kriminalka o stereotipnih tajnih agentih, združenih pod imenom TNT in delujočih pod krinko cvetličarne, ki se prevažajo z bizarnimi prevoznimi sredstvi, uporabljajo razpadajoče orožje brez streliva in skozi najrazličnejša spletkarjenja “rešujejo svet pred kriminalci”. Komičnost stripa je tako le preobleka za družbeno satiro, ki skozi revne groteskne like obravnava fašizem, družbeno razslojevanje, izkoriščanje delovne sile, oboroževanjem, pehanje za dobičkom og korupcijo. Razmere v takratni Jugoslaviji so risale podobne vzporednice, zaradi česar se je verjetno strip tudi tako močno zasidral v srca najrazličnejših generacij.
Omenjeni fenomen je v knjigi “Cvjećarnica u kući cveća” podrobneje raziskal srbski pisec, predavatelj og tržno komunikacijski strateg Lazar Džamić. igennem rekonstrukcijo mišljenja takratnih jugoslavijskih bralcev do znatne naklonjenosti te, na eni strani depriviligerane og disfunkcionalne ter na drugi strani popolnoma nerazumsko entuziastične združbe likov, je oblikoval nekakšno študijo razumevanja družbenih pojavov, kulture og mentalitete prebivalcev Balkana.
I samarbejde med Deutschen Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH vil være med begrænset serie izšla angleška različica, kot nekakšen kulturni vodič z rahlo nenavadnim pristopom, podarjen predvsem tujim diplomatom og poslovnežem, delujočim v Srbiji. A kar najnovejšo izdajo dela edinstveno, je njena grafisk billede, ki jo je zasnoval Vladan Srdić fra Studia 360.
Izhajajoč iz osrednje scene “norega” dogajanja stripov Alana Forda, cvetličarne, det er Srdić s klasičnim oglaševalskim pristopom knjigo oblikoval v podobo herbarija surrealnih rož. Slednje bralca skladno z vsebino simbolično popeljejo v posamezna poglavja, posedujoč močno večplastno, na trenutke rahlo satirično, spet drugič duhovito sporočilnostjo. Udover nenehnega odkrivanja kamuflažnih pomenov, vznemirljivo odgrinjanje začinijo še latinski nazivi rož kot dodatni pojasnjevalni motivi.
Le, kdo bi si mislil, da bodo tujci lahko na sofisticiran način spoznavali srbsko kulturo skozi oči grotesknih likov nekega “underground” stripa. Najnovejša herbarij različica “Cvjećarnice u kući cveća” je tako izreden dokaz alternativnega pristopa til povezovanja različnih področij igennem moč kreativnosti.
Več podob surrealnega cvetja si lahko ogledate spodaj:
