Et ord, der adskiller empati fra andre mennesker.
Sposobnost razumevanja in odzivanja na čustva psihologi imenujejo følelsesmæssig intelligens. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je ta bolj pomembna kakor inteligenčni kvocient (IQ). Ne glede na to, ali je nekdo čustveno inteligenten ali ne, ga lahko zaznamo z izbiro njegovih besed.
Čustvena inteligenca (EQ) je v zadnjih letih postala veliko pomembnejša, saj predstavlja prednost v družbenem in poslovnem življenju, prav tako pa določa naše odnose. Ali razumete ljudi in z njimi sočustvujete? Ali razumete lastne občutke? Ali se znate soočiti s svojimi občutki in občutki drugih? Vse to govori o izraziti čustveni inteligenci.
Čustveno inteligentni ljudje ne govorijo veliko o sebi. Ampak, ko govorijo, ne uporabljajo ene besede, samo ene besede, ki jih loči od drugih.
Gre za besedo “JAZ”, natančneje – “JAZ mislim, JAZ ljubim, JAZ delam” – tem besednim zvezam se čustveno inteligentni ljudje v vsakdanjem življenju in poslu izogibajo.
Čustveno inteligentni ljudje poslušajo s vsem svojim bitjem in občutki. Strokovnjaki so ugotovili, da se tako imenovano empatično poslušanje pogosto napačno interpretira. Na primer, veliko ljudi se med pogovorom o težavah odzove z nasveti, ki izhajajo iz njihove perspektive opazovanja problema. Prav to je narobe, saj le-to pri sogovorniku pogosto povzroči negativne občutke. Na ta način mu pravzaprav nezavedno rečemo, da bolje vemo, kaj je za njega dobro. Namesto tega bi se morali bolj osredotočiti na sogovornika in manj na nasvete in izkušnje. V središču pogovora naj bo sogovornik in njegove težave.
V mnogih težkih situacijah sogovornik sploh ne želi nasveta, ampak želi vedeti, kako bi – verjetno bolje – rešil težavo. Želi samo nekomu povedati in se zaupati. Želi, da ga nekdo posluša, da z njim čuti, da ga nekdo razume …
Čustveno inteligentni ljudje bolj sočustvujejo z drugimi. Zato je beseda “JAZ” v njihovem besednjaku manj pogosta.
