Največja napaka je misliti, da je nesreča posledica nekega zunanjega dejavnika!
Ena najpogostejših napačnih predstav je, da je sreča stvar osebnega dela in perspektive in da je nesreča posledica samo zunanjih dejavnikov, torej da se dogaja zunaj naše volje. Nesreča je rezultat kombinacije naših del, lastnosti, miselnosti, sposobnosti prilagajanja. A pri sebi menimo, da je to posledica nekih zunanjh stvari in se bojimo, da smo izgubili nadzor nad situacijo.
Vendar je resničnost pogosto precej drugačna: nekateri so srečni tudi takrat, ko za to nimajo posebnega razloga, drugi občutijo globoko nesrečo, pa čeprav imajo vse na tem svetu. IN to je zato, ker je bistvo, sreča, v nas samih!
To podpira dejstvo, da imajo vsi nesrečni ljudje eno skupno lastnost.
V otroštvu, če smo imeli srečo, so nam starši dali vse, kar smo potrebovali. Sčasoma so nas naučili neodvisnosti, da bomo znali poskrbeti zase. Tako smo začeli z zvezami, se začeli odločati zase, ali se bomo ukvarjali s športom ali glasbo, se odločati, kako se bomo obnašali, začeli smo nositi posledice za svoje odločitve!
Če otrok nikoli ni imel te priložnosti, torej, da bi bil samostojen, je zrasel v nezrelo osebo. Gre za tipičen rezultat nezdrave starševske navezanosti oziroma staršev, ki so na otroka najverjetneje projicirali lastne občutke in želje. V odrasli dobi takšni otroci postanejo nesrečni. Njihova nezrelost postane osnova vsake navade in vedenja, kar jih na koncu pripelje do nezadovoljstva z lastnim življenjem.
Če oseba ne prevzame odgovornosti za svoje besede in dejanja, postane grožnja vsem svojim odnosom in drugim povzroči bolečino. In to je čista nezrelost!
Če ne skrbimo za svoje telo in dom, ker na primer ne želimo jesti zdravo ali pa ker ne maramo prati posode, imamo težave na vsakem od teh področij. Gre samo še za eno manifestracijo nezrelosti.
Če nas kdo razočara, nanj projeciramo zavrnitev in postanemo kruti. Pasivno agresivne izjave in vedenje nas potisnejo v kot in nas naredijo še ranljivejše kot smo. In to je nezrelost!
Ko smo nezadovoljni s potjo, ki jo je ubralo naše življenje, a namesto da bi kaj storili, se pritožujemo kot nemočen otrok, smo nesrečni. In to je značilnost nezrelosti.
A če počasi odrastemo, postanemo odgovorni za svoja dejanja in odločitve, so rezultati vidni. Za svoje delo, za svoj dom. Cilji so doseženi. Tako kratkoročni kot dolgoročni. Oblikuje se zdrava zveza, družina, vzgajajo se zreli otroci. Sčasoma se zavemo, da je to eden največjih virov sreče – absolutni mir, ki ga imamo, ko se vrnemo v svoj dom, v svoj kraj, ki ga imamo radi in kjer smo ljubljeni. Izkažemo željo po stiku, poberemo sadove našega truda in v njih uživamo.
Zrelost nam omogoča, da se osredotočimo na velike narčte, ne da bi se osredotočali na drobne in bežne želje. In nezrelost nam vse to ONEMOGOČA.
Zato je največji razlog, da so ljudje nesrečni, to, da ne želijo prevzeti odgovornosti za svoje življenje in ne želijo narediti koraka naprej, s katerim bi obrnili kolo sreče!