Vi lytter alle til det, vi nyder det, vi vender tilbage til det igen og igen, vi taler om det, vi deler det med andre, men det er ikke klart, hvorfor vi elsker det så højt.
Razlog, zakaj imamo radi glasbo, je za večino enkel. Zato ker jo ‘pač’ imamo radi. Glasba je že od nekdaj imela zelo pomembno vlogo za človeška bitja. Vsaka družba je ustvarila svojo posebno glasbeno tradicijo, številne raziskave pa so ugotavljale, zakaj je ljudem glasba tako pomembna. Glasba ima čustven in osebni pomen, saj gre v osnovi za vrsto ‘protojezika’, ki smo ga uporabljali za komunikacijo, preden smo razvili jezik kot posebno vrsto komunikacije. A pravi razlog se ne skriva tu.
V študiji o nevrofizioloških učinkih empatije v spoznavanju glasbe ugotavljajo, da 20 odstotkom anketiranih glasba predstavlja prijatelja in jo dojemajo kot družbo. V možganih obstaja ‘empatijski krog’ in tisti ljudje, ki se imajo za empatične, so izredno občutljivi na družbene dražljaje, razpoloženje in odnose drugih ljudi. In ko gre za glasbo, se zdi, da ima glasba tudi fizični vpliv na njihove možgane.
V študiji so preučevali 20 študentov, som er reševali teste na temo empatije in kako glede na empatijo dojemajo različne situacije. Nato so vsem spremljali delovanje možganov, medtem ko so poslušali različne glasbene zvrsti, vključno z znanimi in neznanimi skladbami. Ko se je predvajala glasba, ki jo izrazito empatične osebe poznajo, so njihovih možgani pokazali dve temeljni razliki v primerjavi z možgani oseb z nižjo empatijo. Første gang: pokazali so več aktivnosti v hrbtnem striatumu, ki je del nagradnega sistema možganov in nam daje občutek zadovoljstva. Drugič: deli njihovih možganov, ki so povezani s socialnimi vezji, so se aktivirali.
In rezultat te analize kaže, da je možganska aktivnost empatičnih ljudi, ko poslušajo znano skladbo, ista kot takrat, ko se srečajo s prijatelji, zato znanstveniki verjamejo, da je empatija kot mišica, ki jo je mogoče okrepiti, tako kot je mogoče okrepiti prijateljstvo.
Mere information:
frontiersin.org
