"Srečen zakon je dolg pogovor, ki se vedno zdi prekratek." - André Maurois
Modrost je vedeti, kdaj morate vložiti dodaten napor in kdaj se morate umakniti. Pobegniti in se ne ozirati. Prezreti misel, da bi morda lahko storili še kaj drugega, da bi bilo bolje, drugače. Ne dovolite, da vas obžalovanje in šibkost zadržujeta v toksičnem odnosu.
Če je vajino razmerje zdravo in sta se le malo oddaljila drug od drugega, lahko še vedno lahko najdeta pot do uspešnega razmerja.
Kakšni so znaki, ki govorijo, da stvari med vama še vedno delujejo in da se je potrebno le potruditi in rešiti odnos, kakor pa se oklepati prizadetosti in užaljenosti ter zaradi tega izgubiti ljubezen?
Zavedata se svojih napak
Ali lahko priznata, da se kdo od vaju moti in se opravičita? Brez tega odnos propade. Če se ne zavedate svojih napak ali se zanje nočete opravičiti, potem se ne boste mogli spremeniti, rasti ali napredovati v zvezi. Vrteli se boste v krogu nerazumevanja, prepirov in bolečine.
Če prepoznate in vidite, kje se motite, lahko bolje razumete partnerjeva čustva in svoje vedenje vidite tudi iz njegovega položaja. Če partner zmore enako, potem imata nekaj dragocenega, kar je vredno obdržati in razviti.
Pripravljena sta se potruditi
Pogosto se za vzdrževanje odnosa in čustveno delo v njem trudi le eden izmed partnerjev, najpogosteje ženska. Ženske vedo, kako prevzeti odgovornost za delovanje odnosa, moški pa vedo, kako ne poskusiti prevzeti dela te odgovornosti nase. Tako skupaj namesto zdravega odnosa, v katerem oba rasteta in se razvijata, ustvarjata vir težav, ki jih nihče ne zna rešiti. In te se sčasoma le še poglabljajo.
Če se zavedata, da morata oba vlagati v vajin odnos, in da se mora vsak od vaju potruditi kakor ve in zna, in ne le, kakor hoče, potem imata zrelost in zavedanje, da lahko zgradita stabilno in globoko razmerje.
V življenju si želita enakih stvari
Vprašanje skupnih vrednot in idealov se v praksi in vsakdanjem življenju spremeni v vprašanje skupnih interesov. Če se vaš partner želi upokojiti na podeželju in gojiti rastline, vi pa se bojite ideje kmetovanja, želite imeti bolj drugačen, bolj urban življenjski slog, potem se razlikujeta – v potrebi po izražanju in zadovoljevanju svojih osnovnih vrednot.
Če pa si oba želita potovati, ali si ustvariti dom ali pa sta zelo ambiciozna in si gradita kariero, potem sta skupaj močnejša. Na takšen način se lahko podpirata ter pomagata uresničiti vajine sanje.
Nihče ni prestopil meje nedopustnega
Nekatere napake (majhne izdaje, kot so tišina, sebičnost, dvom) je mogoče odpustiti in vsak par bi moral vedeti, kje je meja in kdaj ni več poti nazaj. Nekdo je strpnejši, zato odpusti več, če pa čuti, da se njegova toleranca zlorablja, je prisiljen, da postavi meje. To občutljivo ravnovesje mora vzpostaviti vsak par zase – nihče ne more reči, kaj je nesprejemljivo in neodpustno za nekoga drugega. Če nobeden od vaju ni šel predaleč, bosta lahko ponovno vzpostavila zaupanje in odpustila drug drugemu
Dobro se razumeta
Združljivost je na dolgi rok pomembnejša od zaljubljenosti. Pomembno je, da ljubezen in navezanost obstajata, vendar se ljubezen ne meri po občutkih, temveč po dejanjih in funkcionalnosti odnosa. Občutki so lahko mlačni, strast se izgubi, toda če sta postala prijatelja, ki si želita najboljše, se počutita varno, imata podporo drug drugega in preživljata skupaj prijetne trenutke, je zveza vredna truda, ne glede na to, da ni več začetnega iskrenja.
Verjameta, da bosta iz krize prišla močnejša in stabilnejša
V to morate iskreno verjeti! Če že imate izkušnje s premagovanjem kriz, iz katerih ste vedno izhajali močnejši, pogumnejši in modrejši. Če verjamete, da ni problema, ki ga vi in vaš partner ne moreta rešiti, potem nimate kaj razmišljati.
Če pa menite, da ste temu razmerju dali preveč možnosti, in da so vam krize škodile in ovirale razvoj, namesto da bi vas dvignile in povezale, potem je čas, da gresta vsak po svoji poti.
