Det er ikke det mest behagelige, når vi glemmer navne eller nogle begivenheder, eller når vi går i butikken og køber alt, undtagen hvad vi faktisk gik efter! Hvis du ofte undrer dig over, hvorfor du glemmer, skal du ikke bekymre dig. Forskere siger, at det at glemme er en naturlig hjerneproces, der kan gøre dig klogere i slutningen af dagen.
Ko pomislimo na spomin, nas takoj prešine misel, da je več boljše – kdor si lahko zapomni večjo količino informacij, menimo, da ima zagotovo tudi boljši spomin in je zato tudi pametnjši. Vendar so te informacije očitno privlečene za lase: raziskovalci so namreč odkrili, da je pozabljanje nujno za učinkovit spomin. Hvorfor?
Glavni namen spomina je, da se, v širšem smislu gledano, lažje odločamo. Pri tem je pomembno, da si ključne podatke zapomnimo, nepomembne pa pozabimo. Na takšen način tudi hitreje pridemo do tistih informacij, ki jih moramo pri sprejemanju določene odločitve upoštevati. Celo na nevrološkem nivoju imamo dokaze, da je pozabljanje pomembno za dobro delovanje v svetu. V nekem laboratoriju so odkrili, da nam medtem ko pozabljamo, v hipokampusu, delu možganov, ki je odgovoren za epizodični spomin, rastejo novi nevroni.
Kakšna pa je pravzaprav vloga pozabljanja? Zakaj je boljše nekatere informacije pozabiti, kot pa si vse zapomniti? Razloga sta vsaj dva.
1. V današnjem svetu, ki je tako prenasičen z informacijami, da nas včasih kar boli glava, bi bilo energetsko popolnoma nesmiselno in neučinkovito, da bi si poskušali naši možgani zapomniti vse. Veliko učinkovitejše je, če »prefiltrirajo« informacije in si zapomnijo zgolj tiste, za katere menijo, da nam lahko pridejo še zelo prav.
2. Pozabljanje in pomnjenje delujeta kot nekakšen kontrast. S tem, ko določene informacije pozabimo, se tiste, ki si jih zapomnimo, še bolj vtisnejo v naš spomin in jih lažje in hitreje prikličemo.
