fbpx

#1 Toy Road: Vaihdan italialaisen saksalaiseen! #Travelogue #Saksa

Erfurt je raj butičnih umetnikov.

18 kuukauden Aasiassa matkustamisen jälkeen olemme jokseenkin unohtaneet, mitä tarkoittaa olla täsmällinen, täsmällinen ja ennen kaikkea lähestyä kaikkea terveellä kurinalaisella tasolla. No ei siitä mitään. Tänään rouva Saksa varmisti, että saimme iskun, joka haisi kaikesta tästä.

"Nein,” je rekla gospoda za pultom rent-a-carja. Ura je bila nekaj čez 8 zjutraj, ko sva po mirnem preletu Alp pristala v Frankfurt. Ker se podatki naročila avtomobila za najino 5-dnevno raziskovanje Saksasta niso ujemali s podatki na najini kreditni kartici, sva si pač zaslužila le to. “Nein.” In za tem dve uri telefonskega klicarjenja pa smo bili že pri: “Ni problema, se opravičujemo. Vaju bomo iz polota nadgradili v fiat cabrio.” Wohoooo! Pa naj se rajža začne.

Najina naloga prihodnjih dni se je potopiti v otroški svet tako imenovane Ceste igrač, ki teče od srednjeveškega Erfurta to južnega Nurnberga. In danes sva seveda začela kje drugje, kot v muzeju porcelanastih lutk. Tisoče njih. Vse s skoraj preveč človeškimi očmi in povabilom, da ti bodo nekaj prišepnile na uho.

Katka, ko se vživi v porcelanaste lutke.
Katka, ko se vživi v porcelanaste lutke.

In ko se je Katka po dobri uri še sama oblekla v plašč in v roke vzela porcelanastega dojenčka, je bilo pač potrebno vskočiti z: “Draga, greva dalje. Še veliko naju čaka danes.”

Erfurt se on Ljubljana podobno mestece. Nekaj več kot 200.000 prebivalcev, za promet zaprto središče, pisana pročelja hišk ter okusne butične kavarnice in restavracije.

Erfurt je kraj ličnih pisanih uličic
Erfurt je kraj ličnih pisanih uličic

Pa sva se sprehajala. Fotkala. Se naslajala nad slastno čokalado ja enemmän slastnejšim pivom. Za nameček pa še prava nemška večerja v družbi dolgega točilnega pulta in lepega oprsja. Dveh.

Pik. Skoraj.
Pik. Skoraj.
Nekdo mu je odgriznil nos. tam nekje v 13. stoletju.
Nekdo mu je odgriznil nos. tam nekje v 13. stoletju.

Zdaj sva popadala v postelji. Nekje spodaj v mestnem potočku gagajo račke in tu in tam se sliši kakšen kolesarki zvonec, ki s poti podi pešča. Ne bova gledala televizije, ker Angela še kar rešuje Grčijo, na mejnih prehodih s Hrvaško pa so verjetno še vedno kilometrski zastoji. Raje bova pojedla še kakšen košček čokolade.

Aja, še to. Dvajset kilometrov pred Erfurtom je “Italijan” obupal. Izdahnil. Se postavil na odstavni pas in pljuval nekaj ogabno gostega. Pa je prišel gospod Nemec z nemško avtovleko in ga odpeljal na operacijo. Tako. Jutri dobiva nov avto. Res upam, da bo Volkswagen!

No, pa so ga odpeljali. “Italijana”.
No, pa so ga odpeljali. “Italijana”.

Lue matkakertomuksen muut osat: 
#1 Lelutie  / #2 Lelutie / #3 Lelutie / #4 Toy Road

Lisää tietoa

Se nadaljuje jutri!

Katka & Mic dokumentoi matkan meille:
www.povsodjelepo.com

Voit seurata häntä sosiaalisten verkostojen kautta:
Facebook
Instagram
Youtube

Kanssasi vuodesta 2004

Vuodesta alkaen 2004 tutkimme kaupunkitrendejä ja tiedotamme seuraajayhteisöllemme päivittäin viimeisimmistä elämäntavoista, matkustamisesta, tyylistä ja tuotteista, jotka inspiroivat intohimoa. Vuodesta 2023 alkaen tarjoamme sisältöä suurimmilla maailmanlaajuisilla kielillä.