Syksy on se aika vuodesta, jolloin kaduilla kävellessä voi haistaa kaikkialla lukemattomia erilaisia tuoksuja, jotka leijuvat vanhan kaupungin talojen keittiöistä. Jos kanelin, neilikan ja glögin tuoksu ovat talven kuulujuttuja, niin kastanjantuoksuinen syksy ei ole vain talven alkusoitto, vaan oma luokkansa makujen ja mielikuvien kulinaarisessa maailmassa. On aikaa, jolloin pöydät ovat täynnä herkkuja, ja kotitekoinen struudelti kutsuu tutkimaan vanhoja isoäidin reseptejä ja etsimään sitä pientä, salaperäistä, hienoa, joka tuo kaukaisiakin hetkiä menneisyydestä takaisin.
Najbrž skoraj vse isoäidit uživajo našo naklonjenost njihovim receptom in se ponašajo s slovesom odličnih kuharic, saj so one tiste, ki naredijo še cesarski praženec tako dober, da bi še krožnik snedli skupaj z njim. Moram povedati, da sta bili tudi moji babici vešči igre s kuharskimi recepti, skrivnostmi in čarovnijami, ki te je omamila, še preden si stopil skozi vrata. In če bi onidve živeli v današnjem času, bi s svojimi kulinaričnimi blogi prav gotovo presegli vsa pričakovanja o obiskanosti le-tega, pa tudi hitro bi se navdušili nad tovrstnimi spletnimi portali, ki si delijo recepte, nasvete in seveda končne podobe kulinaričnih dosežkov. A takrat so se morale znajti po svoje, med drugim so vse gradivo, poleg obvezne kuharske knjige, dopolnjevale še z recepti, izrezanimi iz časopisov, saj so bili nasveti priznanih kuharskih mojstrov objavljeni v posebnih rubrikah, kaj pripraviti za nedeljsko kosilo.
#192 – City Magazine kirjoittaja City Magazine
Zbirko so dopolnjevali še izmenjani recepti jedi, ki so bili predvsem sad klepetanja med postankom v trgovino … Seveda so poleg vsakega recepta sledile opombe, napisane še s staro babičino pisavo (vsak kaligraf bi pohvalil tudi lepo izvedbo pisave), ki so bili predvsem njeni pripisi, katere jedi je že preizkusila in naredila sama. Ti recepti in zapiski so še vedno shranjeni v stari škatli, poleg zvezkov, kamor je babica pisala svoje recepte. Ta škatla še vedno diši po tistih sladkih začimbah, kuten dišala njena kuhinja, pa čeprav že dolgo ni nihče pogledal vanjo. Mogoče se enkrat le odločim pokukati, samo kaj, ko nikoli ne bom vešča v peki takih dobrot, zato domači jabolčni štrudelj in potica ostajata v domeni druge babice, ki si najbrž že želi, da jo začnemo razvajati tudi mi.
