Na robu tisočletja so poslovne šole, kovačnice MBA kadrov, cvetele, saj so bili MBA-jevci čislano blago, posebej cenjeno na zahodu. Zanje so se delodajalci grebli in ob poziciji v podjetju je ta stopnja izobrazbe prinašala tudi 'našobljen' status in ugled. A danes je konkurenca tako zgoščena, da odločajo najmanjši detajli zato tudi MBA-jevec ni več to kar je bil. Zdaj bolj kot kdajkoli tako šteje tudi izbira poslovne šole in 25 najboljših si oglejte v nadaljevanju.
Deset tisoč, pa tudi sto tisoč evrov, kolikor lahko danes stane koulutus, je bajna in izven-zemeljska vsota, a v kapitalistični areni te reši samo erinomaisuutta. In vrhunskost nekaj stane. In če kdo, potem MBA (lyhenne sanoista Masters in Business Administration) programi poznajo način kako izziti kot zmagovalec, kot nekdo, ki mu cezar (v tem času je to kapitalizem) pokaže dvignjeni palec. A MBA program sam po sebi še ni zlata jama znanja. Pomembna je tudi šola, ki ga izvaja, zato je tudi na tej stopnji treba ločiti zrno od plevela. Spletna stran Business Insider se je tako že peto leto zapored odpravila med ljudi, eminence, ki so ali zaposlujejo MBA kadre in jih vprašala katera šola po njihovem mnenju izvali najboljše. Bitka za ensimmäinen sija je bila hitro oddana, najvišja stopnica je namreč brez pravega ‘boja in odpora’ konkurence pripadla univerzi Harvard, tako da so se ostale borile le še za ‘drobtinice’.
LUE LISÄÄ: Kesäluku: 10 uutta kirjaa rannalle
Anketiranci so na podlagi lastnih izkušenj ocenili ugled diplomantov iz poslovnih šol z ocenami od 1 (najnižja) do 5 (najvišja) in tako posredno pripeli točke šoli, v infografiat pa si lahko ogledate kakšen je bil končen razplet, torej katere so si izborile mesto na lestvici 25 najboljših. Žal med njimi ni blejskega IEDC-ja, ki pa po ocenah tujih revij velja za najboljšo majhno evropsko poslovno šolo, kar pa tudi ni kar tako.
