Tässä on 7 harrastusta, jotka tutkijoiden mukaan tekevät sinusta entistä älykkäämmän!
Znanstveniki so dokazali, da lahko svoj potencial dejansko povečamo in med samim procesom uživamo. Z učenjem novih veščin možgani namreč ustvarjajo nove živčne poti, ki omogočajo hitrejše in kakovostnejše delo. Katerih 7 hobijev nam lahko pri tem pomaga?
Igranje glasbenega inštrumenta
Igranje glasbe pomaga pri ustvarjalnosti, analitičnih sposobnostih, jeziku, matematiki, fini motoriki in še bi lahko naštevali. To so velike prednosti, za katere pa nekateri ljudje trdijo, da jih lahko pridobimo tudi z igranjem ekipnega športa. Glavna prednost igranja glasbenega insturmenta naj bi bila ta, da krepi korpus kalozum, ki povezuje polobli možganov z ustvarjanjem novih povezav. Izboljšan korpus kalozum lahko pomaga pri vodstvenih sposobnostih, spominu, reševanju problemov in splošnem delovanju možganov, ne glede na to, koliko smo stari.
Lukeminen
Koristi branja so enake, ne glede na to, ali uživamo v branju Harryja Potterja ali zadnje izdaje Wall Steet Journala. Branje naj bi zmanjšalo stres, zaradi česar se bolje počutimo, hkrati pa povečuje tri vrste inteligentnosti – kristalizirano, fluidno in čustveno inteligentnost. To pomaga pri reševanju problemov, uporabi predhodnega znanja pri vsakodnevnih problemih, odkrivanju vzorcev, razumevanju procesov ter natančni razlagi ter odzivu na čustva drugih ljudi. Na delovnem mestu to pomeni boljše razumevanje, kako stvari pognati naprej, in boljše vodstvene sposobnosti.
Uuden kielen oppiminen
Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so vsaj dvojezični, boljši pri reševanju ugank kot pa ljudje, ki govorijo samo en jezik. Uspešno učenje novih jezikov omogoča, da so naši možgani bolje pripravljeni na psihično zahtevne naloge. To vključuje tipične izvršilne sposobnosti, kot tudi načrtovanje in reševanje problemov. Znanje vsaj dveh jezikov pozitivno vpliva tudi na naše sposobnosti za spremljanje okolja in na boljšo usmerjenost naše pozornosti na procese.
Meditaatio
Leta 1992 je Dalai Lama pozval znanstvenika Richarda Davidsona, da preuči njegove možganske valove med meditacijo. S tem naj bi ugotovil, ali lahko ustvarja posebne možganske valove na ukaz. Izkazalo se je, da so se med meditacijo, osredotočeno na sočutje, možganski valovi usmeri proti zelo sočutnemu stanju. Rezultati celotne raziskave so bili objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences v letu 2004 in nato še v Wall Street Journalu, kjer je raziskava prejela ogromno pozornosti. Meditacija je postala zanimiva za ambiciozne ljudi, saj je študija pokazala, da lahko nadzorujemo naše možganske valove in občutimo karkoli želimo in kadar želimo. To pomeni, da se lahko počutimo močnejše pred raznimi pogajanji, bolj samozavestne, ko prosimo za povišico in bolj prepričljive, ko želimo nekaj prodati.
Redna rekreacija
Občasna rekreacija ni dovolj. Redna rekreacija je veliko bolj učinkovita. Pri izvajanju le-te, naše celice preplavi nevrotropični faktor BDNF, beljakovina, ki pomaga pri spominu, učenju, osredotočenosti in razumevanju. To pogosto imenujemo duševna ostrina. Nekateri znanstveniki domnevajo, da pa po drugi strani predolgo sedenje ovira naše možgane, da bi delali tako, kot bi lahko.
Preizkusimo naše kumulativno učenje
Mnogi inteligentni učenci se na srednji šoli ali na fakulteti “piflajo”. A snov, naučena na tak način, se zelo hitro pozabi, saj jo le redko ponavljamo v isti obliki. Eden od razlogov, zakaj nas na primer učenje novega jezika dela pametnejše, je gotovo ta, da zahteva kumulativno učenje (proces učenja se ne preneha in se nadgrajuje). Ker ga znova in znova uporabljamo, sta slovnica in besedišče ponovljena neštetokrat – in s tem izboljšamo naše znanje tujega jezika. Uporabimo koncept kumulativnega učenja v vsakodnevnem življenju in na našem delovnem mestu tako, da sledimo omembi vrednim delcem znanja, ki ga pridobimo. Pozorno opazujmo ali pa vodimo majhen dnevnik s čimerkoli, kar vzbudi našo pozornost.
Telovadimo z možgani
Soduku, sestavljanke, uganke, družabne igre, video igre, igre s kartami ter podobne dejavnosti, povečajo nevroplastičnost (vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti). To vključuje številne spremembe v živčnih poteh in sinapsah, kar je v bistvu sposobnost možganov, da se reorganizirajo. Ko se živčne celice odzovejo na nove načine, to poveča nevroplastičnost, ta pa omogoča večje sposobnosti videnja stvari iz različnih zornih kotov ter razumevanje vzroka ter posledic vedenja in čustev. Zavemo se novih vzorcev in naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo. Ljudje z visoko nevroplastičnostjo naj bi bili manj nagnjeni k anksioznosti in depresiji, hkrati pa naj bi se hitreje učili in več zapomnili.
