9 mikrotemppua, jotka tekevät sinusta älykkäämmän

Kup knjig? Niti ne, le mikro triki, s katerimi boste “pognali” svoje možgane v neslutene višave. Tokrat vam jih predstavljamo 9, z vsemi pa lahko takorekoč začnete že danes.

Pojdite prej spat.

Če ne dobimo dovolj spanca, naši možgani niso zmožni delovati tako, kot bi morali. Ampak nam lahko več spanca pomaga tudi pri izboljšanju možganskih sposobnosti? Tutkijat z univerze v Rochesterju so ugotovili, da med spanjem tekočina okoli možganskih celic “spere” strupene proteine, ki se nakopičijo tekom dneva. “Dober spanec lahko izboljša našo pozornost, zmožnost reševanja težav in odločanja, hitrost mišljenja, logiko in spomin,” pravi Richard Shane, ustanovitelj metode Sleep Easily. Neprofitna organizacija National Sleep Foundation priporoča, da odrasli spimo 7 do 9 ur na noč.

Glejte šport.

Gledanje, kot tudi sodelovanje v športnih aktivnostih, ima dokazano pozitiven vpliv na naše možgane: v tutkimusta univerze v Chicagu so ugotovili, da se je del možganov, rezerviran za fizične aktivnosti, pri navijačih hokeja aktiviral tudi pri poslušanju stavkov o športu. “Športne aktivnosti in gledanje športa imajo trajne pozitivne učinke na razumevanje jezika s spreminjanjem nevronskih mrež, ki vključujejo področja, ki so aktivna pri izvajanju športnih aktivnosti,” je na spletni strani univerze zapisala avtorica raziskave Sian Beilock.

S partnerjem skočite med rjuhe.

Tutkimus je pokazala, da se starejši odrasli, ki imajo spolne odnose vsak teden, bolje odrežejo na testih v tekočem besedišču in pri prostorski zaznavi. Raziskovalci domnevajo, da dopamin ali oksitocin, ki se sproščata pri spolni aktivnosti, pozitivno vplivata na nevrokemijo in na delovanje možganov.



Opazujte naravo.

Je narava čudežno zdravilo za možgane? Morda, vsaj glede na tutkimusta, ki je pokazala, da lahko preživljanje prostega časa v naravi izboljša reševanje kreativnih zagonetk za skoraj 50 odstotkov. “Naša raziskava je pokazala, da narava obnavlja našo ‘osiromašeno’ sposobnost osredotočanja, kar pa posledično izboljša našo ustvarjalnost in reševanje problemov,” pravi avtor študije David Strayer. Tudi če nimate časa, da bi se podali v naravo, naj bi preprosto zrenje v fotografije narave povečalo našo pozornost in zmožnosti, da opravimo naloge brez napak.

Zapiske si delajte z roko.

Naj vas ne bo sram vzeti v roke pisala in papirja! Zapiski na roko vam lahko dejansko pomagajo, da bolje ohranjate informacije. Glede na tutkimusta s Princetona je to zato, ker so ljudje s pisalom v roki pri tem, kar zapišejo, izbirčnejši, to pa jim pomaga bolje razumeti in zadržati koncept informacij.




Uporabljajte svetlejšo luč.

Res je! V tutkimusta iz univerze v Michiganu so prišli do zaključka, da smo lahko pametnejši že samo z uporabo svetle luči oziroma boljše svetlobe. Tej so namreč izpostavili glodavce, ti pa so pokazali občutno izboljšane sposobnosti opravljanja nalog v primerjavi s tistmi, ki so bili izpostavljeni zatemnjenim lučem (celo izgubili so 30 odstotkov zmogljivosti v hipokampusu). “Mnogi ljudje se ne zavedajo, kako močan vpliv ima svetloba na naša telesa. Če se izpostavimo pravemu svetlobnemu spektru, lahko dejansko izboljšamo našo sredotočenost in kognitivne zmogljivosti,” pravi znanstevnik Ute Besenecker.

Družite se s sarkastičnimi ljudmi.

“Zajedljiv” sodelavec ali prijatelj lahko izboljša našo ustvarjalnost. Udeleženci prve skupine v raziskavi so tako reševali naloge po tem, ko so slišali sarkastične izjave, kot je na primer neiskren “žal mi je”, ipd. Bili so kar 3-krat ustvarjalnejši kot pa skupina, ki je poslušala iskrena sporočila. Sarkazem naj bi tako možgane prisilil, da mislijo abstraktno, s čimer pa spobujajo inovativnost.

Vzemite si čas za refleksijo.

Če si boste po dolgem dnevu vzeli čas za refleksijo, v kateri boste “pregledali”, kaj ste se naučili, boste morda postali pametnejši. Ta naj bi namreč pomagala, da se znebimo stresa in da se poveča stimulacija možganov. Vzemite se torej čas, da 10 minut razmišljate o dnevu, ki ste ga imeli in pustite mislim prosto pot. Kdo ve, kam vas bodo popeljale.

Spotite se.

Gibanje ima kognitivne kot tudi fizične koristi. Tutkimus je pokazala, da lahko že ena vadba pripelje do nevrokemičnih sprememb, ki izboljšajo spomin in učenje, kar pa je lahko posledica povečanega pretoka kisika v možgane. “Vadba prav tako poveča sposobnost telesa, da odstrani odpadne snovi iz možganov, kar pa lahko pomaga, da se izognemu tistemu ‘meglenemu’ občutku, ki ga dobimo v prvi polovici popoldneva,” dodaja strokovnjakinja za fitnes in prehrano Erin Palinski-Wade.