Kestävyyskilpailu Paris to Dakar Rally 2020 tai lyhennettynä Dakar pidetään yhtenä maailman vaativimmista off-road-moottoriurheilulajeista. Nyt legendaarinen kilpailu kestää 13 päivää, jonka aikana kilpailijat ajavat jopa 14 400 kilometriä.
Dakar je pravzaprav vztrajnostno kilpailua v vožnji z različnimi prevoznimi sredstvi po neizprosnem kenttä, v razdalji, ki je velikokrat daljša od tiste, ki jo lahko izmerimo na poti med Los Angelesom in New Yorkom ter nazaj. Vse to v popolni zaščitni laitteet ja žgoči vročini. Vse skupaj poteka 12 dni, poleg teh pa je na voljo še 1 dan varten levätä.
V vseh teh letih je izmed vseh motornih koles, terenskih športnih avtomobilov, štirikolesnikov in drugih udeležencev tekmovanja približno 50 odstotkov “omagalo” pred ciljem. V najhujših letih je odstotek tistih, ki so prišli do cilja, padel na vsega 20 prosenttia. Najpogostejši vzroki za odstop so vammoja, mehanične okvare, skoraj vsako leto pa so tudi smrtne žrtve. Teh je bilo do zdaj že več kot 70.
Nastanek Dakarja
Za nastanek Dakarja bi lahko okrivili srečen, ali pa tudi nesrečen splet okoliščin. Leta 1977 se je francoski dirkač Thierry Sabine udeležil tekmovanja Abidžan–Nica in se medtem menetetty v puščavi Ténére v južni centralni Sahari. Medtem ko je želel najti pravo pot, je pomislil, da sta okolje in neizprosni teren kot nalašč za naporno vztrajnostno tekmovanje. Po vrnitvi v civilizacijo mu misel na puščavo ni dala miru in tako je z nekaj truda 26. decembra 1978 182 tekmovalcev že čakalo na startu prvega tekmovanja Pariz–Dakar. To je bilo dolgo 9.920 kilometrov, ciljno črto pa je prečkalo le 74 tekmovalcev.
Z leti je Dakar rasel po koot ja prepoznavnosti, s tem pa privabljal najboljše dirkače in sponzorje z globokimi žepi. Leta 1986 je bilo tako imenovano ‘črno leto’, ko so se v nesreči helikopterja smrtno ponesrečili Thierry Sabine, ob njem pa še novinar, francoski pevec, radijski operater in pilot. Ustanovitelj se je žalostno poslovil, njegova zapuščina pa je živa še danes.
Zgodovina tras Dakarja
Večino let se je tekmovanje odvijalo v Euroopassa ja Afriki, na relaciji med Parizom ja Dakarjem. Da bi zmanjšali število tekmovalcev, so leta 1992 uvedli sledenje z GPS za motorna kolesa in avtomobile. Tistega leta se je cilj prestavil v južnoafriški Kapkaupunki. Vuosia 1995 se dirka prvič v zgodovini ni začela v Franciji, čast je pripadla španskemu mestu Granada. Vuosia 2000 se je tekmovanje končalo pri piramidah v Gizi. Vuosia 2007 se je Dakar začel v Lissabon, leta 2008 pa je bil odpovedan zaradi groženj islamske teroristične organizacije Al Kaida. Posledica je bila, da so od leta 2009 tekmovanja potekala v Južni Amerikka, po državah, kot so Chile, Bolivia ja Argentiina.
Dnevna rutina Dakarja
Na tekmovanja se vozi po ena etapa päällä päivä, posamezne etape pa so v povprečju dolge med 800 ja 880 kilometri. Cilj vsake etape je v tako imenovanem bivaku, velikem ‘oporišču’, v katerem imajo tekmovalci prostore za počitek, tovarniške ekipe pa čas za popravilo prevoznih sredstev. Zaradi ogromnih razdalj, ki jih morajo tekmovalci prevoziti v enem dnevu, je prilagojen tudi sistem točkovanja. Čas še vedno igra največjo rooli, poleg tega pa so pomembna točno določena mesta na trasi, mimo katerih se mora tekmovalec peljati. Če se kaipaa določeno mesto, se bo to poznalo v časovnem pribitku.
Dovoljena vozila
Na izjemno zahtevno progo se lahko v tekmovanju Dakar podajo različni tipi prevoznih sredstev. Tekmuje se s hitrimi terenskimi autoja, štirikolesniki, avtomobili, razdeljenimi v kategorije puščavskih bagijev in SUV-jev. Pri tem ne smemo pozabiti na motorna polkupyöriä ja ala tovornjake, ki tehtajo več kot 3.500 kilogramov. Tekmovanje s tovornjaki se sicer malenkost razlikuje, imajo pa tudi svojo, spremenjeno traso. Vsako prevozno sredstvo mora slediti pravilom razreda, v katero je uvrščeno, v posameznem razredu pa je treba upoštevati prostornino motorja, omejitve teže in še kopico drugih pravil.
Zakaj je tekmovanje Dakar tako ekstremno?
Dakar je postal najzahtevnejša dirka v zgodovini iz več razlogov. Ne samo da morajo tekmovalci vsak dan premagati ogromne razdalje, pri tem morajo prepotovati tudi zahteven teren, na katerem se srečujejo s peščenimi sipinami, blatom, potoki, peskom, zbito zemljo, skalami, globelmi ja prepadi. Pri tem so tekmovalci izjemno hitri, zaradi česar spremlja tekmovanje paljon poškodb. Nesreče so pravzaprav “rutina” tekmovanja tako za posameznike kot za tovarniško podprta moštva. Dakar postavi na preizkus vzmetenje, šasijo, motor, tesnila, ležaje ja celo vijake ja pähkinät. Zahtevni teren prispeva k marsikateri okvari, kar za posameznike, ki jih ne sponzorira tovarniško moštvo, pomeni ure in ure popravil namesto težko zasluženega levätä in spanca.
Priprave na Dakar
Priprave zahtevajo veliko več, kot bi si sprva mislili. Tekmovalci se pripravljajo več let, saj morajo dobro ‘natrenirati’ svoje telo, pridobiti ogromno kunto ja se psykologisesti pripraviti na izjemno napornih 13 dni tekmovanja. Nedavni zmagovalec Dakarja je izjavil, da se je pripravljal s petimi urami vožnje z motornim kolesom päivässä. Prav tako zahtevna kot fizična in psihična priprava je zahtevna tudi zapletena logistika. Na start je treba prepeljati prevozno sredstvo, s katerim tekmujejo, skupaj z vsem potrebnim orodjem ja rezervnimi deli, in še najpomembnejše, joukkue, ki ji morajo prav tako priskrbeti zmogljiva terenska vozila.
Motivacija in rekordi
Kaj žene tekmovalce na tako zahtevno dirko, je težko opredeliti. Denarna nagrada ni izjemna, poleg tega pa večina tekmovalcev niti ne pride do cilja tekmovanja. Od yli 300 tekmovalcev je vsaj 75 prosenttia posameznikov takih, ki nimajo podpore večjih proizvajalcev motornih vozil. Večina je na tekmovanju zaradi toiveita, da bi preizkusili Kaivos rajoja in ker pač preprosto uživajo v tem ekstremnem motošportu.
V več kot 40-letni zgodovini Dakarja se je nabralo kar nekaj rekordov. Leta 1991 je francoski tekmovalec Stéphane Peterhansel kanssa Yamaho osvojil svoj prvi Dakar. Zmago je osvojil tudi v letih 1992, 1993, 1995, 1997 ja 1998. A kot da to še ni dovolj, je leta 2004 osvojil Dakar še za volanom avtomobila in tako postal prvi na svetu, ki mu je uspelo osvojiti Dakar tako z motornim kolesom kuten autolla. Tudi z avtomobilom je seveda zmagal še nekaj nadaljnjih puščavskih preizkušenj. Do danes je Stéphane Peterhansel človek z največ zmagami na tekmovanju Dakar.
Vuodesta alkaen 2001 KTM dominira v svetu motornih koles. Bili so zmagovalci Dakarja med letoma 2001 ja 2019. V kategoriji tovornjakov je najboljši na svetu ruski tekmovalec Vladimir Chagin, ki je nanizal kar 7 zmag. V kategoriji štirikolesnikov je najboljši Marcos Patronelli kanssa 3 zmagami. V istem razredu se lahko Yamaha pohvali z največ naslovi, saj je dominirala vse od leta 2009 vuoden mukaan 2019.
Vpliv na produkcijska vozila
Dakar že desetletja ponuja idealen poligon za testiranje nove tehnologije. To je značilno predvsem za motorna kolesa, ki so pripeljala do tega, da imamo danes na voljo več motornih koles, namenjenih zahtevnim terenom in odkrivanju neznanega. Za primer lahko vzamemo motorno kolo BMW G/S, ki je bilo v začetku razvito prav tarpeisiin Dakarja. Omenjeno smo lahko videli tudi na lanskem sejmu motornih koles EICMA, kjer so med drugim Honda, Husqvarna ja Ducati predstavili koncepte z mislijo na vaativa teren ja seikkailuja.
Dakar 2020
V nedeljo, 5. januarja, se je začel Dakar 2020. Gre za že 42. tekmovanje po vrsti, ki je tokrat prvič potekalo po zahtevnem terenu Saudove Arabije. Tekmovanje se je začelo v mestu Džida, končalo pa se je po težkih, dolgih in napornih 7.456 kilometrih, v mestu Al Qiddiya. Med avtomobilisti je tokrat zmagal španski veteran Carlos Sainz, za katerega je to že kolmas zmaga na Dakarju. Zmagovalec v kategoriji motornih koles je tokrat Američan Ricky Brabec. Slovenski predstavnik med motociklisti je bil letos Simon Maričič, ki je zasedel 50. mesto v absolutni konkurenci. Najuspešnejši slovenski predstavnik na tekmovanju Dakar je zagotovo Miran Stanovnik, ki se ga je udeležil kar 18-krat. Njegova najboljša uvrstitev je bila 13. mesto sisään absolutni razvrstitvi.
Lisää tietoa:
dakar.com
