Euroopan komission Slovenian-edustusto ja Euroopan unionin talo ovat saaneet uudet tilat Dunajska cestassa Ljubljanassa. Keskustelimme edustuston päällikön Zoran Stančičin kanssa siitä, mitä uudessa interaktiivisessa infopisteessä tapahtuu.
Dunajska cesta 20
1000 Ljubljana
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je podaljšana roka Bruslja. 16-članska ekipa na čelu z Zoranom Stančičem skrbi za to, da se v Sloveniji izvajajo v Bruslju zastavljeni cilji, da znanje o Evropski uniji, njenih institucijah in politikah doseže državljane, skrbijo pa tudi za povratne informacije o dogajanju v Sloveniji. Predstavništvo se je v oktobru preselilo v nove prostore na Dunajski cesti 20 v Ljubljani in vabijo vas, da jih obiščete na njihovi sodobni interaktivni infotočki. O tem, kaj vse se bo tam dogajalo, smo povprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije Zorana Stančiča.
Kako se počutite v novih prostorih?
Se moramo kar navaditi na prostranost, prej smo bili v veliko manjših prostorih ob Ljubljanici na Bregu. Le šestnajst nas je, a sem zelo zadovoljen s svojo ekipo. Večkrat naredimo še korak več, kot se pričakuje. V Bruslju sem imel ekipo 2000 ljudi in način dela je bil drugačen, a na vodstvenih mestih se zaveš, da si lahko genij, pa ni rezultatov, če nimaš za seboj ekipe, s katero se dobro ujameš in razumeš.
Kakšne spremembe prinaša selitev v nove prostore na Dunajski cesti za ekipo Predstavništva in za vse, ki vas bodo obiskali?
Ker nismo več v strogem središču mesta, bo izziv privabiti sem več ljudi z določenimi aktivnostmi. Prej so šli mimo in pokukali, kaj se dogaja, zdaj se bodo morali malo sprehoditi. Še vedno smo blizu centra. Državljani so sicer le eden izmed deležnikov, ki jih povabimo. Veliko delamo z vlado, nevladnimi organizacijami, gospodarstveniki, državnim zborom in uradniki iz Bruslja. Pri teh se bodo stvari odvijale kot prej, lokacija je zanje manj pomembna.
In kaj bodo lahko državljani dnevno tukaj našli? Kakšno bo dogajanje na infotočki?
Tisto, kar je javnosti skrito, se dogaja v prvem nadstropju. Tu imamo poleg pisarn dve veliki, dobro opremljeni konferenčni dvorani, pogosto jih damo v uporabo nevladnim organizacijam za njihove aktivnosti in s tem bomo nadaljevali. V našem interesu je, da njihove dejavnosti spodbujamo. V pritličju pa so prostori, namenjeni državljanom. Tu je interaktivni center, kjer bodo lahko obiskovalci ob standardnih tiskanih materialih tudi prek računalnikov spoznali več o Evropski uniji, njenih institucijah in možnostih, ki jih ponuja. To je ena izmed naših osnovnih nalog. Točka je skupna s Predstavništvom Evropskega parlamenta, kar je zelo praktično za obiskovalce.
LUE LISÄÄ: Intervju Dejan Roljič – iz Slovenije v Silicijevo dolino
Vemo državljani o vašem delu dovolj? Poiščemo dovolj informacij o Evropski uniji in aktualnih temah?
Slovenci se premalo zavedamo, kaj vse prinaša članstvo v Evropski uniji. Leta 2004 smo se odločili, da vstopimo v Evropsko unijo. Starejši se zelo dobro spomnimo in zavedamo, kaj pomeni, če nisi v Evropski uniji. Kaj to pomeni pri potovanjih, pri plačevanju, kaj to pomeni za varnost, gospodarsko rast, delo na enotnem trgu. Mlajšim generacijam pa so vse te zadeve samoumevne. Pogosto rečejo: ”Saj kaj nam pa prinaša Evropska unija?” Šele, ko jih opozoriš na Erazmus in vse možnosti, ki jih prinaša članstvo, se zavedajo pridobitev. Dobro je, da se ljudje o teh stvareh pri nas informirajo in nas tudi opozorijo, če je treba kaj popraviti.
Delujete na zelo različnih področjih, kot je okoljevarstvo, spletni kriminal, staranje prebivalstva, begunska kriza. Organizirate številne dogodke, okrogle mize, izobraževanja. Bi morda posebej izpostavili katero izmed aktualnih aktivnosti?
Ko je začel predsednik Jean-Claude Juncker jeseni 2014 voditi evropsko komisijo, je predstavil program desetih prednostnih področij dela in mi delujemo v vseh teh smereh. Smo podaljšana roka Bruslja v Sloveniji in obratno. Sporočamo v Bruselj, kaj se pri nas dogaja. Vsak državljan se lahko najde v več področjih. Če grem od prve – gospodarska rast in zaposlovanje. Tu se dogaja cela vrsta aktivnosti, od izobraževanja do Junckerjevega sklada za strateške naložbe. To je teh 315 milijard evrov investicij, tudi v Sloveniji. Potem so še druga področja, kot so enotni digitalni trg, odpravljanje raznih ovir na spletu, kot so težave z avtorskimi pravicami, digitalni kriminal, pa soočanje z migracijami in begunsko krizo. Z različnimi aktivnostmi želimo ta diskurz obrniti v bolj pozitivno smer.
Rad bi poudaril, da Hiša Evropske unije ni le hiša uradnikov, ampak tudi hiša državljanov. Vabljeni ste, da nas obiščete. Upamo, da bo spoznavanje Evropske unije na naši infotočki tudi bolj dostopno in zabavno.
