Milloin ihmiset voivat olla todella tyytyväisiä elämäänsä? Kun annamme vapaat kädet asioille, joita ei ole tarkoitettu meille!
Naša življenja so lahko polna skrbi, izzivov, preobratov in sprememb, a to še ne pomeni, da ne moremo biti resnično srečni.
Življenje, ljudje v njem, nas lahko večkrat razočarajo. Ne uspe nam ujeti priložnosti, o katerih sanjamo, ne uspemo se vključiti v okolje, ki se nam zdi idealno, zapustijo nas ljubljeni ljudje … To je še prehitro povod za depresijo, za izgubo vere v življenje. Lahko poskušamo vstati, a vedno znova spet pademo. Do trenutka, ko se ustavimo!
Če nam življenje ne da in ne da stvari, za katere se trudimo podolgem in počez, potem nam te stvari nikoli niso bile namenjene. Morda si zaslužimo boljše! Morda je čas, da pustimo življenju, da se odvija samo od sebe. Na začetku ne bo lahko, a če bomo nekoliko znižali svoja pričakovanja in sprejeli resničnost ter razočaranja, bomo kmalu lahko videli sadove naše preobrazbe.
Seveda bomo tu in tam zlomljeni in morda bomo morali sprejeti resnično velike in težke odločitve, kot so pustiti službo, ki nas onesrečuje, zapustiti partnerja, ker nas čustveno zlorablja … Prekiniti bomo morali cikel, zaradi katerega smo trpeli in zaradi katerega smo pristali na dnu. Težko se je dvigniti, a bo uspelo!
Na tej težki prelomnici moramo iz življenja izrezati strupene ljudi in začeti slediti tistemu, kar resnično ljubimo, namesto da bi sledili standardom družbene uspešnosti. Počasi, a zanesljivo, se moramo odpreti stvarem, ki jih ponuja življenje, brez da bi se silili.
Včasih, ko poskušamo, da se stvari zgodijo v svojem naravnem toku, nam vesolje pokaže najboljšo pot. Večino časa smo preobsedeni s tem, da bi dobili stvari, za katere smo nekoč mislili, da so za nas idealne in dobre, medtem ko so bile pravzaprav za nas slabe.
Siljenje v stvari, ki nam nikoli niso bile namenjene, nam bo samo škodovalo, nas prizadelo. Moramo verjeti, da bo vsaka izguba vodila do novih stvari, ki bodo za nas boljše. In to brez vprašanja velja tudi za tiste, ki so nas nekega dne pustili za sabo, ker tisti, ki nas RESNIČNO LJUBIJO, ostanejo z nami za vedno, brez da bi jih za to morali prositi.
Na koncu dneva si moramo zapomniti, da nas tisto, kar nam je bilo namenjeno, ne bo NIKOLI zaobšlo ali zapustilo!
