Ahdistus on seurausta epävarmuudesta ja tunteesta, ettemme pysty hallitsemaan tilannetta. Koronaviruksen ilmaantuminen on aiheuttanut juuri sen ja kansallisella tasolla. Yksittäisiä maita ja koko maailmaa valtasi kollektiivinen pelko, äärimmäisen epävarmuuden tila.
Strokovnjaki za mentalno zdravje trdijo, da so občutki tesnobe v teh časih normalen in celo koristen pojav. Eden od ključnih virov tesnobe je povezan z občutkom izgube nadzora nad situacijo. Virusa namreč ne vidimo, ne moremo ga prijeti, je pa očitno vsepovsod naokrog. Ne vemo, kje smo pred virusom varni, kje se mu lahko skrijemo, in kje nas virus ogroža.
Zelo pomembno je, da se izognemu dodatnemu stresu, ki je posledica strahu. Strah in stres namreč močno oslabita imunski sistem. Oslabljen imunski sistem pa je mnogo bolj dovzeten za viruse in bacile.
Dr. Kelli Harding, profesor klinične psihiatrije na Univerzi Kolumbija pravi, da je v takih trenutkih neka mera strahu in tesnobe celo dobra, saj nas spodbuja, da sprejemamo prave ukrepe. Harding pravi: “V redu je, da pride do trenutka panike, ker lahko na nek način začnete z ustreznimi previdnostnimi ukrepi.” Težava pa se pojavi, ko se ljudje v svojem strahu začnejo dušiti.
Ljudje ob gledanju informativnih programov čutijo nelagodje in živčnost. Nekateri pa ob ljudeh, ki kihajo ali kašljajo začutijo celo paniko.
Ko se človekov telesni alarmni sistem preveč aktivira, telo preplavi s kortizolom, stresnim hormonom, ki zavira imunski sistem, je dejala Sherry Benton, psihologinja iz Tampe na Floridi in ustanoviteljica TAO Connect.
Tukaj je nekaj nasvetov, kako se lahko spopadate z občutki tesnobe!
NAČRTUJTE, TAKO BOSTE IMELI VEČJI OBČUTEK KONTROLE
Tisti, ki so nagnjeni k anksioznosti, imajo večjo potrebo po kontroli. Vnaprej se pripravite na najhujši možni scenarij, in tako vas nič ne bo več pmoglo presenetiti. Pomirilo vas bo, če se v službi dogovorite za delo od doma, pripravite se na to, da se bodo šole zaprle, pripravite si zalogo hrane. Ti ukrepi lahko bistveno zmanjšajo napade anksioznosti.
ODKLOPITE SE, NAUČITE SE ŽIVETI V TRENUTKU
DOBRO SE NASPITE
Pred koronavirusom se lahko zaščitite tudi s kvalitetnim spancem. Dobro naspani in spočiti ljudje so bolj odporni na viruse. Če ste eden tistih, ki jih muči nespečnost, poskusite z meditacijo, ki vam bo pomagala, da se umirite.
VELIKO TELOVADITE IN SE KAKOVOSTNO PREHRANJUJTE
To je sicer nasvet, ki velja vsak dan, še posebej pa se moramo svojemu zdravju in dobremu počutju posvetiti v teh časih negotovosti. Fizična aktivnost naj bo zdaj omejena na gibanje v naravi, na svežem zraku (obisk telovadnic se odsvetuje). Če se vsak dan posvetite vsaj eni dejavnosti, s katero si pospešite srčni utrip, pa naj bo to tek, sprehod, vožnja s kolesom,… boste ublažili simptome anksioznost.
Tudi izbira hrane lahko vpliva na psihično stanje. Študije so potrdile, da mediteranska dieta, ki vključuje veliko sadja, zelenjave, polnozrnate žitarice in beljakovine, pomaga pri zmanjšanju občutkov anksioznosti in depresije. Nutricionisti pa resno odsvetujejo uživanje predelane hrane in hrane z veliko dodanega sladkorja. Takšna hrana namreč povečuje možnost vnetja in zavira delovanje imunskega sistema.
POGOSTO SI UMIVAJTE ROKE
PRIPRAVITE ZALOGO HRANE
Čeprav se nekaterim zdi, da je pripravljanje zaloge hrane malce pretirano, če že ne kar noro, pa je psihološki mehanizem v ozadju za obvadovanje tesnobe zelo koristen. Tisti med nami, ki bodo nakopičili zaloge hrane, niso norci in ne pretiravajo, to je le njihov način obvladovanja in uravnavanja stopnje notranje tesnobe. Spisek živil, ki jih potrebuje odrasel človek za preživetje za 30 dni najdete na spletni strani Ministrstva za obrambo.
ZAUPAJTE
OHRANJAJTE STIK Z TISTIMI, KI SO VAM NAJBLIŽJI
Tudi če ne morete imeti fizičnih stikov, ohranjajte stike s svojo družbeno mrežo, delite informacije, pogovarjajte se, sprašujte se po počutju, in ne pozabite si povedati kakšne šale. Redno komunicirajte, in pri tem uporabljajte vse možne komunikacijske kanale.
