Tänään on kaikille äideille omistettu päivä. Nämä ovat upeita olentoja, jotka antavat meille elämän ja johtavat meidät aikuisuuteen. Äidit kasvattavat meitä, saavat meidät nauramaan ja rakastamaan kuin kukaan muu. Ja siksi omistamme tämän artikkelin kaikille äideille.
Težko je ob materinskem dnevu napisati nekaj, kar ni osebno. Pred leti sem na svoj že davno opuščeni blog zapisala, da imam “top mamo”. Danes ta zapis v nekoliko skrajšani obliki delim še z vami:
Nekateri ljudje imamo srečo, da imamo top mame in taka je tudi moja.
Mama je tam, ko si majhen in zoprn, mama te vzgaja, mama te s svojimi izkušnjami skuša popeljati na pravo pot.
Neverjetno, da je človek zmožen ob vsaki tvoji neumnosti (in teh se v desetletjih nabere res veliko!) stati za tabo in te podpirati. Ti reči, da je ponosen nate! Meni bi se že zmešalo, mama pa je vseeno vedno tam zate. Vedno, ko jo potrebuješ (in tudi, ko misliš, da je ne), je tam njena rama, ki je od vseh otroških solz že pošteno sprana. In ta rama je vedno zmožna prenesti še več. Ko si tečen in zoprn in jezen na cel svet, je ona tam, da te posluša in pomiri. Včasih pa tudi povsem resno reče, da že nehaj pretiravati.
Vsakič, ko narediš kaj dobrega, pa jo razganja od ponosa, in tvoje uspehe raztrobi celemu svetu. Ker ima vendar tako dobre otroke. Kot da s(m)o otroci sami po sebi dobri. Kot da ni ravno ona “kriva”, da si tak, kakršen si.
Moja mama ima poseben talent. Ko pridem domov in sem slabe volje, pride k meni in me vpraša, če je kaj narobe. Tudi če ji povem, da je vse vredu, vidi, kdaj to ni res. In takrat me objame in za nekaj trenutkov iz sveta izginejo vse težave, vsa jeza, občasen obup. Ne glede na to, koliko si star, včasih pomaga, da svoje težave ali pa samo manjše pritiske, ki se nabirajo, sprostiš s pogovorom z edino osebo, ki te vedno, ampak res vedno posluša.
Mama te nikoli ne ocenjuje na podlagi ene slabe lastnosti, ki jo imaš, ker te predobro pozna in ve, da je veliko več dobrih. Mama ti ne bo nikoli obrnila hrbta, ko jo boš potreboval – pa tudi takrat, ko boš hotel imeti mir, ti ga ne bo. 🙂
Zato, dajmo malo večkrat objeti svoje mame, dajmo jim povedati, kako super mame so, kakšnega “lupčka” na lička jim dajmo, kakšno rožico kar tako, brez razloga. Ker so enostavno super. In večkrat jim povejmo, koliko jih imamo res radi in koliko nam zares pomenijo!
