Taiteilija Nina Sarabutran näyttely kutsui kävijät kävelemään 100 000 pienoisposliinikallon läpi etsimään omaa jälkiään, jonka ihminen jättää jälkeensä joka askeleella viimeiseen asti.
Lobanje, kot pravi umetnica sama, niso podobe strahu ali žalosti, temveč predstavljajo osvobojeno spoznanje, da življenje ponuja nešteto priložnosti, če ga le vsak dan, kar se da najbolje izkoristimo. Tako je že pri ustvarjanju majhnih lobanj za pomoč poprosila svojo družino, prijatelje, sosede, sodelavce in druge. S tem je že v procesu želela spodbuditi razmislek o tem, kako živijo, kaj počno in kakšen odtis bodo po smrti pustili za seboj.
Njihovi odgovori, skupaj s tistimi, pridobljenimi prek temu namenjene Verkkosivustot, so bili nato projicirani na stene gostujočih galerij v Singapurju in Bangkoku. Potovanje skozi osupljive razstavne prostore z lobanjami prekritimi tlemi in predmeti so dopolnile še navdihujoče stenske umetnine v obliki srca s spodbudnimi besedami.
In vi, že veste, kakšen odtis bo pustil vaš zadnji korak?
Foto: Nino Sarabutra
