Syy, miksi vietämme joulua 25. joulukuuta, on luultavasti kaikkien tiedossa – silloin muistamme Jeesuksen syntymän. Mutta et luultavasti tiennyt, että tällä päivämäärällä ei oikeastaan ole paljon tekemistä Jeesuksen maailmaan tulon kanssa. Oletko valmis oppimaan täysin toisenlaisen totuuden tästä vuoden iloisimmalta lomalta?
Večina kristjanov si danes božiča verjetno ne more predstavljati na kak drug dan kot na 25. december, a ni bilo vedno tako. V resnici se v prvih treh stoletjih obstoja krščanstva rojstvo Jezusa Kristusa sploh ni praznovalo. Najpomembnejša praznika sta bila takrat 6. januar, in sicer razodetje, ki je slavilo prihod treh kraljev ob Jezusovem rojstvu, in velika noč, ko so praznovali Jezusovo vstajenje. Prva uradna omemba 25. decembra kot dne, ko se slavi Jezusovo rojstvo, se pojavlja v zgodnjem rimskem koledarju, in sicer leta 336.
Se je Jezus resnično rodil 25. decembra?
Zgodovinarji opozarjajo, da najbrž ne. Biblija prav tako ne navaja točnega datuma, zgodba o rojstvu pa ima nekaj protislovij. Na primer prisotnost pastirjev in njihovih ovc naj bi kazala na to, da bi se moral Jezus načeloma roditi spomladi. Ko so torej cerkveni uradniki konec 3. stoletja 25. december določili za praznik Jezusovega rojstva, so najbrž želeli, da bi se datum ujemal z obstoječimi poganskimi festivali v čast Saturnu (rimskemu bogu kmetijstva) in Mitri (perzijskemu bogu svetlobe). Tako je bilo rimske pogane lažje prepričati, da sprejmejo krščanstvo kot uradno religijo cesarstva.
Praznovanje božiča se je v naslednjih letih razširilo po svetu, številni kristjani pa imajo veliko noč še vedno za večji praznik.
