Luonnonsuojelualue Škocjanski zatok on viimeinen todistaja saaren Koperin menneisyydestä ja slovenialainen luonnonhelmi, joka houkuttelee kaikkia niitä, jotka haluavat tutustua luontoon ja kokea sitä. Se ilahduttaa sekä aikuisia että lapsia.
Naravni rezervat Škocjanski zatok, naše največje polslano mokrišče, je oaza miru na pragu Kopra, obiskovalci pa pa imajo tukaj možnosti rekreacije ja sprostitve v naravi ja opazovanja živalskih in rastlinskih vrst. Opremljen je s posebno infrasktrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami.
Škocjanski zatok je zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste. Območje je posebej pomembno zaradi velike pestrosti ptic. Ornitologi so jih v zadnjem desetletju na komaj 122 hektarjev velikem zavarovanem območju Škocjanskega zatoka našteli kar 258 različnih vrst. Te tukaj v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah. Poleg ptic je rezervat bogat še z metulji, kačjimi pastirji, žabami, na mokrotnih travnikih pa vegetacijo s pašo uravnavajo staro istrsko oziroma podolsko govedo ja kamarški konji.
Ste vedeli, da je bil Koper nekoč otok? Rimljani so na naravno zavarovanem otočku, poraslem z makijo, ustanovili mesto Aegida. Domneva se, da so že v starem veku v močvirjih in plitvinah okoli zaliva uredili preproste soline. V nemirnih časih od pozne antike do preseljevanja narodov se je mesto imenovalo Capraria – Kozji otok ali Caprae, od tu izvira tudi slovensko ime Tilli.
