Même si l’on pense parfois que l’on sait déjà tout de notre planète, c’est loin d’être le cas. Cela est particulièrement vrai pour les endroits difficiles d'accès. L’Antarctique occupe certainement une classe à part parmi ces régions.
Antarctique je verjetno najmanj raziskana celina na Zemlji. Ledena puščava, ki se lahko pohvali z večjo površino kot Evropa, za zdaj skriva še veliko skrivnosti. Znanstveniki bodo v prihodnosti imeli še veliko dela, če bodo želeli raziskati skupno 14 milijonov kvadratnih kilometrov površja.
1. Prvo ujemanje na Tinderju
Ameriški znanstvenik se je odločil, da nekaj časa v decembrskem večeru nameni zabavi. Na svoj pametni telefon je naložil zmenkarsko aplikacijo Tinder. Kmalu je izsledil raziskovalko, ki je bila od njega oddaljena za 45-minutno vožnjo s helikopterjem. Podrsal je v desno, nato pa je enako storila tudi njegova nova prijateljica.
2. Nekateri kraji brez padavin že 2 milijona let
Približno 1 % celine sestavljajo suhe doline – območja, na katerih že skoraj 2 milijona let ni deževalo ali snežilo. Nekateri znanstveniki sicer predvidevajo, da bi se njihova površina do konca 21. stoletja zaradi podnebnih sprememb utegnila povečati za kar 25-krat.
4. 70 % svetovne sveže vode se nahaja na Antarktiki
Antarktika se lahko pohvali s številnimi bogastvi. Mednje spada kar 90 % svetovne količine ledu in 70 % zaloge sveže vode. Če bi se ves led na Antarktiki stopil, bi se gladina morij dvignila za približno 61 metrov.
3. Krvavi slap
Ne skrbite – na Antarktiki se ne pretaka prava kri. Voda sto metrov dolgega potoka, ki teče po ledeniku Taylor, je temno rdeče barve in na srečo le spominja na kri. Od kod izvira krvavi slap? Pod ledenikom se skriva vodni sistem s slano in mrzlo vodo z visoko vsebnostjo železa.
5. Veliko število meteoritov
Znanstveniki zatrjujejo, da meteoriti, kamni, ki na Zemljo padejo iz vesolja, z enako verjetnostjo pristajajo po vseh delih Zemljinega površja. V vlažnih območjih, kot je denimo tropski deževni gozd, kaj hitro razpadejo. Na Antarktiki vlada suho podnebje, hkrati pa kamnov na beli podlagi ni težko opaziti. Od leta 1976 so raziskovalci zbrali že 20.000 vzorcev različnih meteoritov.
6. Prvi človek, rojen na Antarktiki
Emilio Marcos Palma se je leta 1978 v zgodovino vpisal kot prvi človek, ki je na svet prijokal na Antarktiki. Do danes se je na tej celini sicer rodilo že 10 ljudi, Palma pa se še vedno lahko pohvali z nazivom človeka, rojenega na najjužnejši točki.
7. Ledena gora, večja od Jamajke
Največja ledena gora, ki so jo doslej zabeležili raziskovalci, je v dolžino merila 295 km, v širino pa 37 km. Površina gore B-15 je znašala kar 11.000 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je bila večja od karibskega otoka Jamajka. Leta 2000 se je prelomila na več delov.
8. Najstarejši spermij na svetu
Švedski znanstveniki so leta 2015 na Antarktiki v fosiliziranem kokonu ličinke našli spermij, ki naj bi nastal pred 50 milijoni let.
9. Povprečna debelina ledu znaša 1,6 km
Antarktika je praktično v celoti prekrita z debelo plastjo ledu. Izjema na tem območju so le prej omenjene suhe doline. Debelina ledu v povprečju znaša 1,6 km, na nekaterih predelih pa doseže do 4,8 km.
10. Tropska celina
Temu je težko verjeti, a Antarktika je bila nekoč tropska celina. Koncentracija ogljikovega dioksida v zraku je bila pred 52 milijoni let 2-krat večja kot danes. Temperature so bile zaradi tega občutno višje. Če se bo trend naraščanja izpustov ogljikovega dioksida nadaljeval tudi v prihodnje, lahko pričakujemo, da bo Antarktika čez nekaj sto let ponovno obarvana zeleno.
