Dans leurs profondeurs, les géants urbains du monde cachent un réseau d'innombrables tunnels sombres à travers lesquels circulent jour après jour des trains souterrains, assurant une pulsation urbaine constante. Mais des villes comme Londres, Helsinki, New York, Las Vegas, Montréal et Kansas City ont cependant converti certaines stations et espaces souterrains désaffectés à des fins différentes, qui surprennent le plus par leur ingéniosité.
Nekatere rešitve izvirajo iz odločitve mestnih oblasti, da namesto zgoraj, gradijo spodaj. Druge izkoriščajo nadgradnje in spremembe poteka voženj skozi podzemne mreže, s čimer so nekatere postaje in prostori bili obsojeni na zaprtje in propad. In nenazadnje so nekatera mesta tovrstne postaje ponudile v bolj ali manj “prosto” uporabo javnosti, s čimer so se razvile posebne subkulture, živeče v podzemlju.
1. Podzemna farma v Londonu
V Air Raid tunelih pod londonsko podzemno mrežo, ki so med 2. svetovno vojno služili za skladiščenje eksploziva, nas bo pričakal popolnoma nepričakovan prizor. Na kar 2,5 akrih zapuščenih koridorjih se razprostrira eksperimentalna farma hidroponičnih pridelkov “Growing Underground”. Gojenje v podzemlju namreč predstavlja 70 odstotkov manj vode, kot jo je potrebno pri gojenju na površju ter hkrati ni potrebna uporaba pesticidov. Projekt tako ustvarja širšo preskrbo restavracij in trgovin z mikro pridelki, kot so česen, redkvice, vodna kreša, koriander in bazilika.
2. Mesto senc v Helsinkih
Mestne oblasti finske prestolnice so se odločile, da namesto urbane širitve na površju, ustvarijo podzemno mesto v objemu popolne naravne izolacije tamkajšnjih kamnin. Tako so prebivalcem na voljo nakupovalni center, bazen, cerkev in celo drsališče za hokej. V prihodnosti nameravajo zgraditi še dodatnih 200 infrastruktur, nove linije podzemnega prevoza in tunel s cesto, ki bo povezovala podzemno mesto z nadzemnim.
3. Podzemni kompleks RÉSO v Montrealu
Še eno podzemno mesto, ki z več kot 32 kilometrov tunelov na skoraj 12 kvadratnih kilometrih s'applique à največji tovrstni komplaks na svetu! Vsebujoč nakupovalne centre, hotele, stanovanjske objekte, banko, pisarne, muzeje, univerze, gledališče, športno areno in raznoliko izbiro javnega prevoza. Poleg tega oba mesta povezuje kar 120 točk, s čimer skrbi za tekoče prehajanje.
4. Podzemlje v New Yorku
Newyorško podzemlje je že vrsto desetletij predmet mnogih mitov in legend. V nasprotju z mondenim Manhattnom na površju, naj bi v temačnih globinah že vse od leta 1970 prebivala subkultura, imenovana “Mole People”, živeča v zapuščenih prostorih in od ostankov restavracij ter iznajdljivo migracijska glede na urnike podzemnih vlakov. Poleg tega so se pojavili tudi najrazličnejši dogodki skritih združb.
A vendar po uspehu urbanistične preureditve nadzemne železnice v zeleno pot The High Line, so se mestne oblasti odločile, da v prihodnosti s projekti, kot sta park Delancy Underground v zapuščenih tramvajskih postajah in The Low Line, ponovno oživijo tudi del podzemnega sveta.
5. Prebivalci podzemnih tunelov v Las Vegasu
Prav tako ameriška prestolnica blišča in zabave skriva svojo temačno plat. V vlažnih tunelih, ki jim ob večjih vremenskih katastrofah zlahka grozijo poplave, so svoj dom našle iznajdljive skupine ljudi. Zaradi omenjene visoke stopnje vlažnosti, ustvarjajoč nenehnih nekaj centimetrov visoke vode na tleh, so hiške zgradili kar na plastičnih ali lesenih paletah. Čeprav ni znano natančno število prebivalcev, živečih v lasvegaških tunelih, je ocena novinarja Matthewja O’Briena, ki je omenjeno skupnost podrobneje raziskoval, okoli tisoč.
6. SubTropolis v Kansas Cityju
Umetno narejena jama na prostranih, več kot 5 000 mètres carrés v pečinah nad reko Missouri naj bi veljala za največje podzemno skladišče. Več kot 48 metrov globoko pod zemeljskim površjem vsebuje velikanske tunele skozi katere poteka skoraj 11 kilometrov dolge osvetljene tlakovane cetse in nekaj kilometrov železniških tralnic. Z razliko od nekaterih ostalih svetovnih podzemnih skladišč, je bil SubTropolis zgrajen namensko za uporabo okoli 50 podjetij in organizacij, kot so United States Postal Service, izobraževalni in logistični center U. S. Environmental Protection Agency, Hallmark Cards, pisarne Safeway Stores in Grantham University.
En savoir plus: Renaissance des stations de métro abandonnées à Paris
