"Tu aimes parce que tu aimes. Nous n’avons besoin d’aucune autre raison pour cela. » -Paulo Coelho
V teh časih je prava, iskrena, čista ljubezen redka. Vas je strah ljubiti? Se bojite ljubezni? Svojih čustev? Zakaj ji ne verjamete več in raje premalo ljubite? Ne ljubite dovolj, ne dajete je dovolj. Strah vas je, da bi pokazali svojo ranljivost.
Obnašate se, kakor da vam ni mar za drugo osebo. Ne odgovarjate na sporočila, nikoli ne napišete tistega, sporočila, ki ste ga mislili, tistega, ki bi spremenil vajino simpatijo v ljubezen. Ne posvetite jim dovolj časa. Strah vas je ljubezni.
Na svetu je toliko ljubezni in časa, ki je namenjen samo vama. Le dopustiti si morata, da ljubita drug drugega. Zakaj vse občutke, čustva, zadržite zase, v sebi? Pretvarjate se, da vam ni mar. Zaklepate svoje srca. Česa se tako bojite?
Vas skrbi, da če ljubite preveč, da vas bodo zavrnili? Ste prepričali sami sebe, da odpiranje duše drugi osebi ni več primerno za ta čas? Ali vas skrbi, da v vas ni več ljubezni? Zakaj? Namesto da bi zaupali osebi, jo odrinete od sebe takoj, ko pokaže svojo ranljivost in pomanjkljivosti? Česa se tega tako bojite?
Namesto da bi tvegali, ignorirate sporočila. Zavrnete klic. Ne pokličete. V sebi pa si želite prav nasprotno. Najdite pogum in strast v sebi in jim recite – tu sem, takšen sem. Sprejmi me.
Bodite tisti, ki ljubi preveč, ki mu je mar za drugo osebo. Kaj je življenje, brez čustev, brez občutkov? Zakaj ne bi ljubili z vsem svojim srcem, z vsakim delčkom telesa, zakaj ne bi upali, se preprosto predali in le ljubili?
Svet postaja brez čustev, razpada v svojem bistvu, pozablja na ljubezen. Ne dovolite si, da padete tudi vi. Neskončna jama osornosti ni kraj za vas. Najbolj preprosto se je zrušiti v hladno odejo brez čustev in se potopiti v njeno temo. Tam je varno. Ni bolečine. A tam tudi ni življenja. Ni ljubezni.
Bodite tisti, ki ljubi, čeprav vas bodo čudno gledali. Ljubite močno, tudi če se ne odzovejo na vaša sporočila. Ljubite tudi, ko ste prepričani, da so vas že izrinili iz svojega življenja. Ljubite, iskreno, z vsem svojim bitjem, dušo.
Le ljubite, ker marsikdo ne zna več ljubiti. Ljubezen je nekaj redkega. Ljubite ga/njo, kakor veste in znate le vi. Le ljubite.
Pošljite jim tista sporočila. Prepogosto. Kličite jih. Prevečkrat. Ker ko ljubiš, je najbolj pomembno, kaj čutiš v sebi. Koliko ljubezni imaš za njih, v svoji duši.
Ne dovolite drugim, da uničijo vašo ljubezen. Če vam je ne vračajo, jim oprostite. Nič za to. Vi ste jim dali svojo ljubezen. To je nekaj tako redkega. Neprecenljivega. Ne zadržujte svoje ljubezni iz strahu in obžalovanja ali jeze, ker je niste prejeli v zameno. Tudi če vam je ne vrnejo, ste ste jih ljubili – v imenu ljubezni.
Ljubezen, ki jo delite, bo spremenila svet. Morda tega ne boste videli s to osebo, a čez čas bo prišel v vaše življenje nekdo, nekje, ki bo presrečen, kako ga ljubite in vam bo ljubezen vračal. Ta majhna iskra upanja, da je ljubezen včasih dovolj, je razlog, da obstajamo – da ljubimo.
