Združitev sodobnega videnja umetnosti in tradicionalne besedne umetnine, spletene v ples, je poetično, na trenutke groteskno in hipnotično videnje raja, pekla in vic današnje dobe. Koreograf Edward Clug se je projekta lotil z vedenjem, da je Dantejevo delo nemogoče hkrati prenesti v sodobni čas in v formo plesa. Sam se je ...
Združitev sodobnega videnja umetnosti in tradicionalne besedne umetnine, spletene v ples, je poetično, na trenutke groteskno in hipnotično videnje raja, pekla in vic današnje dobe. Koreograf Edward Clug se je projekta lotil z vedenjem, da je Dantejevo delo nemogoče hkrati prenesti v sodobni čas in v formo plesa. Sam se je izrazil, da je ideja samomorilska in hkrati izzivalna, saj se z njo giblje v območju smrti in življenja. Ustvaril je stransko namesto vzporedne vizije treh ravni iz pesnitve, v katere je naselil osem igralcev v nenavadnih situacijah. Pekel je umeščen v tekmovanje standardnih plesov, kjer so plesalci obenem tekmovalci in sodniki. Forma standardnih plesov zelo dobro opisuje merila, po katerih posameznike ocenjuje sodobna družba: biti popoln, tekmovalen, umetno lep, … Vice so v viziji Cluga odmerjene na 12 minut, kolikor je potrebno, da se skuhajo špageti. Ista časovna enota ima v gledališču drugačno dolžino kot v raju. Pomembno mesto znotraj popotovanja ohranja ljubezen, seveda do Beatrice. Predstava je nastala v koprodukciji Bitef teatra in festivala Budva grad teatar. Poleg Edwarda Cluga zastopajo slovenske barve v predstavi še avtorja glasbe Milko Lazar in Borut Kržišnik ter kostumografka Maja Mirković. Kot gostja nastopa primabalerina Ashen Atalianz.
