La fusion d'une vision moderne de l'art et de l'art des mots traditionnel tissée dans la danse est une vision poétique, parfois grotesque et hypnotique du paradis, de l'enfer et des blagues d'aujourd'hui. Le chorégraphe Edward Clug a commencé le projet en sachant qu'il était impossible de transférer simultanément l'œuvre de Dante aux temps modernes et à la danse. Lui-même...
Združitev sodobnega videnja umetnosti in tradicionalne besedne umetnine, spletene v ples, je poetično, na trenutke groteskno in hipnotično videnje raja, pekla in vic današnje dobe. Koreograf Edward Clug se je projekta lotil z vedenjem, da je Dantejevo delo nemogoče hkrati prenesti v sodobni čas in v formo plesa. Sam se je izrazil, da je ideja samomorilska in hkrati izzivalna, saj se z njo giblje v območju smrti in življenja. Ustvaril je stransko namesto vzporedne vizije treh ravni iz pesnitve, v katere je naselil osem igralcev v nenavadnih situacijah. Pekel je umeščen v tekmovanje standardnih plesov, kjer so plesalci obenem tekmovalci in sodniki. Forma standardnih plesov zelo dobro opisuje merila, po katerih posameznike ocenjuje sodobna družba: biti popoln, tekmovalen, umetno lep, … Vice so v viziji Cluga odmerjene na 12 minut, kolikor je potrebno, da se skuhajo špageti. Ista časovna enota ima v gledališču drugačno dolžino kot v raju. Pomembno mesto znotraj popotovanja ohranja ljubezen, seveda do Beatrice. Predstava je nastala v koprodukciji Bitef teatra in festivala Budva grad teatar. Poleg Edwarda Cluga zastopajo slovenske barve v predstavi še avtorja glasbe Milko Lazar in Borut Kržišnik ter kostumografka Maja Mirković. Kot gostja nastopa primabalerina Ashen Atalianz.