En 2013, on aurait pu se moquer de lui, mais Elon Musk, le fondateur de Tesla et co-fondateur de PayPal, surnommé aussi le Steve Jobs de la mobilité, a testé avec succès le système de transport du futur Hypeloop (qu'il a lui-même décrit comme un mélange entre un avion Concord, un canon électromagnétique, une table de air hockey et des trains d'amusement de la mort) a fait taire tous les sceptiques. Récemment, la société Hyperloop One a publié une vidéo du premier test du système de transport ultrarapide, qui atteindra des vitesses allant jusqu'à 1 200 km/h ; avec cela, le projet a pris sa première forme sérieuse. Dans le futur, arriverons-nous à Paris dans une heure ?
Po letalih, avtomobilih, vlakih in vodnih plovilih se nam obeta še peta oblika transporta: Hyperloop, kot ga je poimenoval njegov izumitelj Elon Musk. Medtem ko nas njegovi voiture électrique delajo vse manj odvisne od nafte, razvija tudi druge oblike prevoza, prijaznejše do okolja. Hyperloop temelji na premikanju aluminijaste (potniške) kapsule v cevi oz. zračnem predoru s stranskimi blažilniki, hitro gibanje, do hitrosti 1200 km/h (na Dunaju bi bili iz Ljubljane potemtakem v manj kot 20 minutah), pa mu omogoča nizek zračni tlak.
Hyperloop je svoj prvi test prestal v ameriški Nevadi, kjer je Hyperloop Technologies, ki se je v času testiranja preimenoval v Hyperloop One, postavil testno mesto, ki ga sestavlja 800 metrov tračnic za preizkus transportnega sistema prihodnosti. Do konca leta 2016 naj bi podjetje zgradilo in testiralo tudi kapsulo, progo in računalnik, ki ga bo upravljal.
Kaj sploh je Hyperloop? Gre za izjemno hiter in energetsko učinkovit prevoz v podtlačni cevi, saj kombinacija nizkega tlaka in brezstičnega premikanja kapsule za prevoz ljudi in tovora zmanjša količino trenja in posledično porabo energije. Cevi naj bi bile opremljene tudi s solarnimi celicami, celoten sistem pa naj bi proizvedel več energije, kot jo bo porabil. Prva oblika tovrstnega prevoza bo mogoča na relaciji San Francisco–Los Angeles.
Način prevoza, ki ga ponuja Hyperloop, sicer ni iz en 2013, ideja namreč sega v davno leto 1827, ko je izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel présenté sistem pnevmatske pošte, ki je doživel številne nadgradnje. Sistem pnevmatskega prevoza je po pol stoletja ugasnil, saj so vozila v ceveh često obtičala. Pod nosom se je moral obrisati tudi projekt pnevmatske železnice pod reko Temzo, ki ga je pokopala predvsem finančna kriza.
EN SAVOIR PLUS: Tesla Model 3 : La voiture pour laquelle il y a une plus grande file d'attente que le nouvel iPhone
Ta očitno ne more do živega Elonu Musku in njegovim projektom, ki za vedno spreminjajo tok zgodovine.
Plus d'information:
hyperlooptransp.com
