Dans le drame « Une belle journée pour mourir », deux personnes se font face : une mère et sa fille. La première vit encore comme si elle était restée adolescente, rebelle et pensant exactement de la même manière. Pour elle, le temps s’est arrêté il y a vingt-cinq ans. Pourtant…
V drami Lep dan za umret se soočita dve osebi: mama in hči. Prva še vedno živi kot v uporniških najstniških letih, celo razmišlja povsem enako kot takrat. Zanjo se je čas ustavil pred natanko petindvajsetimi leti. Še zmeraj je ”upornica brez razloga”. Hči, odrasla v reji, je na videz mamino nasprotje: dolgočasna, brezbarvna oseba, polna predsodkov, očitkov in konformističnega duha. Vendar se polagoma izkaže, da ni vse tako, kot je sprva videti. Delo, ki je na preteklem Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala po izboru režije, kot pravi avtor Vinko Möderndorfer, ne govori o pankovski generaciji, ampak gre za igro o odnosih med dvema ženskama, kar naredi delo univerzalno.