Priložnostna razstava, ki jo je ob 550-letnici ljubljanske (nad)škofije pripravil Nadškofijski arhiv v Ljubljani, na sedemnajstih tematsko zasnovanih panojih v sliki in besedi predstavlja glavne mejnike njene bogate zgodovine. Spoznali bomo vlogo in pomen benediktinske opatije v Gornjem Gradu, ki sta jo cesar in papež ...
Priložnostna razstava, ki jo je ob 550-letnici ljubljanske (nad)škofije pripravil Nadškofijski arhiv v Ljubljani, na sedemnajstih tematsko zasnovanih panojih v sliki in besedi predstavlja glavne mejnike njene bogate zgodovine. Spoznali bomo vlogo in pomen benediktinske opatije v Gornjem Gradu, ki sta jo cesar in papež namenila za materialno osnovo ljubljanski škofiji. Nato sledijo ustanovitev ljubljanske škofije (papež Pij II. 6. septembra 1462, cesar Friderik III. 6. decembra 1462), rast in razvoj škofije in protestantizem. Govora je tudi o katoliški prenovi in rekatolizaciji Notranje Avstrije, kulturi in znanosti. Ljubljanska nadškofija je bila najprej prenovljena leta 1788, kmalu za tem pa je sledila ustanovitev Ilirskih provinc, kjer je ljubljanska nadškofija zasedla svoje mesto v sklopu Ilirske metropolije. Predstavljen je razcvet katoliškega življenja od sredine 19. stoletja dalje, versko življenje do druge svetovne vojne, tragedija druge svetovne vojne in obnova po njej. Razstava se zaključi z ustanovitvijo ljubljanske metropolije leta 1968 in njeno prenovo leta 2006. Povzeti so tudi karitativna in misijonska dejavnost, razvoj verskega življenja in izobraževanje. Sliko in besedo dopolnjuje izbor bogoslužnih premetov, oblačil in knezonadškofijskih insignij.
Razstavo je pripravil Nadškofijski arhiv v Ljubljani
Avtorji razstave: France M. Dolinar, Marija Čipič Rehar, Blaž Otrin in Julijana Visočnik
