V instant svetu smo lačni nostalgičnih zgodb, ki segajo leta in desetletja in stoletja nazaj. Mariborska Skrinja je polna zgodb in prav tako domača kot pred dvajsetimi leti.
V tem predprazničnem času, ko misli že uhajajo k pozornostim za naše najbližje so le te prevečkrat povezane z velikimi nakupovalnimi centri, ki ustvarjajo potrebe, ki jih ni in zbujajo občutke, ki niso pristni. A ni lepše izbirati drobne pozornosti v mali trgovinici, kjer vedno znova z veseljem poklepetamo s prodajalko, ki je hkrati lastnica in velikokrat tudi umetnica tistega, kar ponuja?
Še so take mini trgovinice, le malo se moramo potruditi, da jih najdemo. Ena izmed njih je mariborska Skrinja, katere zgodbo je z nami delila Kaja Hrašovec, ki se s sestro Iris trudi obdržati trgovinico, v kateri se še vedno čuti energijo domačnosti.¸Zgodba je taka, kot nam pripoveduje Kaja, da je ideja o trgovinici z izdelki domače obrti zrasla na travniku domišljije njene mame Božice. Trgovinico smo našli od leta 1992 na dvorišču neprenovljenega Vetrinjskega dvorca, do nje pa je vodila blatna pot. Od pričetkov se je domačinom v tej trgovinici najbolj vtisnila v spomin Oma. Kot pripoveduje Kaja, so bili to dnevi, ko sta s sestrično zadovoljno čepeli v ozkem skladišču trgovine in iskali zaklade. Pred tremi leti je že moralo biti tako, da sta Skrinjo prevzeli Kaja in Iris in ker gre za družinsko dediščino, sta usmerili vse moči v to, da trgovinica živi naprej. Na začetku je vajeti v roke vzela Iris, ki je bolj umetniško usmerjena in pričela v Skrinji uresničevati svojo vizijo lepote. Kaja, sicer arhitektka, je pristopila na svoj način in se lotila prenove dvorišča s čopičem in zamislimi.
Skrinjo, sedaj na Gosposki 28, sta sestri s pridružitvijo Živim dvoriščem povezali v širši krog umetnikov in občudovalcev lepega. Hkrati sta želeli oživiti njuno lepo dvorišče z dogodki v času Lenta in priložnostno tekom leta. V letošnjem decembru je sodelovanje ljudi, ki so vpleteni v dvorišče Gosposke 28 vodilo do stvaritve Vilinskega mesta; pletenih lampijončkov, ki grejejo srca in govorijo zgodbo povezanosti.
Skrinja je še vedno polna zgodb, četudi na pol sameva v na pol zapuščeni Gosposki ulici, točno tam, kjer je nekoč glavno nakupovalno ulico v Mariboru danes ”nadomestil” nakupovalni center. A v Skrinji še vedno diši po potpuriju in še vedno lahko prav prijazno poklepetamo. Najdemo jo na Gosposki, če zavijemo pri številki 28 v podhod okrašen s pletenimi lampijončki in nato desno po stopnicah, kljuka tretjih vrat.
