Pourquoi ce sont les 10 langues les plus difficiles au monde ?

1. Arabščina

Arabščina je eden izmed najtežjih jezikov in ponavadi za učenje zahteva kar nekaj let. Skupaj s popolnoma tujo abecedo, tako v pisavi kot smeri branja, so težave tudi z novimi govornimi vzorci in zvoki, ki niso na voljo v materinem jeziku.

2. Japonščina

Azijski jeziki imajo že sami po sebi določeno raven zahtevnosti. Poleg novega besedišča, imajo vsi posebno funkcijo, ki jih med seboj razlikuje. Pri Japoncih je potrebno obvladati na tisoče znakov, da lahko pravilno zapišemo jezik. Temu botruje tudi to, da imajo Japonci tri ločene sisteme pisanja in vsi imajo drugačno abecedo.

3. Kitajščina

Kitajščina je edinstven jezik, ki močno temelji na slovničnih strukturah ter tonu govorca. V nekaterih jezikih lahko govorec z osnovnim znanjem jezika preživi – pomote v kitajskem jeziku pa nas lahko postavijo v neroden položaj ali nesporazum. Poleg tega sta pisanje in govor ločena, posledično pa tudi branje in pisanje.

4. Korejščina

Ljudje, ki se spoprimejo s korejščino kaj hitro ugotovijo, da jim je struktura stavkov tuja. Če opisujemo dejanje, najprej postavimo predmet, potem osebek in nato glagol. V primeru opisovanja, začnemo stavek s predmetom in končamo s pridevnikom. Zraven tega, pa se je treba ubadati še z abecedo, na katero so imeli močan vpliv predvsem Kitajci.

5. Grščina

Medtem, ko je grški jezik še vseeno lažji od teh, ki smo jih do sedaj omenili, še vedno obstajajo nekateri vidiki jezika, ki lahko dokažejo, kakšen izziv predstavlja grščina za učence; od težav z abecedo, do pritiska, da se zahteva, da govorimo pravilno, saj napačna izgovorjava ali pozicija v stavku spremeni pomen besede v celoti.

EN SAVOIR PLUS: 7 astuces qui vous aideront à apprendre une langue étrangère plus facilement et plus rapidement

6. Islandščina

Islandščina je kompleksen jezik v svoji izgovorjavi in vrstnem redu besed. Za islandski pravopis je značilno, da je obdržal stari črki þ (thorn, slovensko pišemo th) in ð (eth ali edh, slovensko pišemo dh ali z đ). Nazadnje, kar bi veljalo za katerikoli jezik s 330 tisoč govorci: viri so zelo redki. In to doda še nekaj težavnosti več.

7. Estonščina

Estonščina zavzema sedmo mesto zaradi svoje kompleksne jezikovne strukture, ki je problem, deljen s številnimi drugimi državami v Evropi, ki imajo svoj jezikovni sistem. Tak jezik se ponavadi ohranja znotraj lastne države, zato so lahko pravila slovnice manj formalna, pa tudi sorodnih besed je zaradi pomanjkanja vpliva drugih jezikov občutno manj.

8. Finščina

Podobno kot kar nekaj evropskih jezikov, je finski ohranjen predvsem v sami državi. Poleg tega je za mnoge posameznike finščina sorodna estonščini, v svojih govornih in slovničnih vzorcih. Finščina naj bi bila celo lažja. Prav tako kot estonščina, ne ponuja veliko virov in priložnosti za učenje, ampak na srečo obstaja več govorcev (5 milijonov).

9. Tajščina

Tajščina spada med srednje zahtevne jezike v primerjavi z zgornjo polovico našega seznama. Skozi raziskovanje jezika ugotovimo, da se večje težave pojavljajo v govoru jezika. Pravila slovnice spominjajo na angleščino, vendar sta zvok in ton govorca najpomembnejša ter najtežja stvar za nove učence. Abeceda tistim, ki so navajeni na latinico, ne bo povzročala nobenih težav.

10. Norveščina

Norveščina je zadnja na seznamu z razlogom. Ta jezik lažje osvojimo morda na fakulteti ali v formalnejšem okolju. Norveška govorica se drži predvsem v Norveški in njena uporaba je zelo neformalna in veliko manj organizirana med rojenimi govorci. Podobno kot arabščina, narečje zavlada in medtem ko bodo Norvežani razumeli drug drugega, bo novim govorcem narečje zelo zapletlo komunikacijo.