Tout au bout de la ville se dresse une petite maison, petite comme une cage, pure comme l'aube du matin et belle comme une fleur. Grand-mère et grand-père vivent dans cette maison. Ils vivent seuls jusqu'au jour où une balle vole à travers la fenêtre. Elle a des mains, une bouche, des yeux et des cils si beaux qu'on l'appelle « Marogica ». Mais – oh – le dragon Tolovaj arrive...
Čisto na koncu mesta stoji hišica, majhna kot kletka, čista kot jutranja zarja in ljubka kot cvetlica. V tej hišici živita babica in dedek. Živita sama, dokler nekega dne skozi okno ne prileti žoga. Ima roke, usta, oči in tako lepe maroge, da jo poimenujeta Marogica. Ampak – joj – prileti zmaj Tolovaj in jo odnese v svoje gnezdo … Ampak – ha – pridejo otroci in jo rešijo.