Trgovci koji nude različite proizvode i usluge međusobno se natječu za pozornost potrošača. U želji za većim profitom oslanjaju se i na znanost. Evo 5 primjera kako vas koriste kako bi vas uvjerili da kupite proizvod koji vam vjerojatno niti ne treba.
Ste se že kdaj spraševali, zakaj ste pravzaprav kupili določen izdelek? Velikorat se namreč zgodi, da iz trgovine prinesemo stvar, ki je ne potrebujemo. Tega se zavedajo tudi podjetja, ki želijo prodajo povečati s preučevanjem vedenja potrošnikov.
Predstavljamo vam 5 načinov, kako trgovci kupce s pomočjo znanosti prepričajo v nakup izdelka.
Gibanje človeka po trgovini je mogoče predvideti.
Ob vhodu v trgovino nas ponavadi pričakajo barviti in slastni izdelki.Po letih preučevanja potrošnikovega gibanja v trgovini so strokovnjaki prišli do zaključka, da večina ljudi kupuje v obratni smeri urinega kazalca. Prav iz tega razloga imajo večje trgovine običajno vhod na desni strani. Ob vstopu v trgovino vas ponavadi pričakajo izdelki najrazličnejših barv in oblik (najlepši izdelki, ki jih imajo), ki že na začetku popestrijo vašo nakupovalno izkušnjo. Stvari, po katere ste dejansko prišli (npr. pijača, mleko, meso, jajca in sir) običajno opazite najkasneje. Do takrat je v vašem nakupovalnem vozičku že obilica dobrin, ki jih dejansko ne potrebujete. Cilj trgovcev je torej, da vas med trgovskimi policami zadržijo čim dlje.
Bleščečim stvarem se ne moremo upreti.
Težko se upremo lepo aranžiranim izložbam.Ljudje blišč povezujemo z razkošjem, čeprav temu ne bi smelo biti tako. Znanosti je v preteklosti uspelo dokazati celo, da pešci ob pogledu na izložbo trgovine, ki je okrašena v svetlikajočih barvah, upočasnijo svojo hojo. Kako pojasniti takšno dejanje? Znanstveniki so se domislili zanimive teorije, ki pravi, da je človeška vrsta to lastnost razvila že dolgo nazaj, ko je v divjini morala iskati čisto lesketajočo se vodo.
Nakupovanje zamegli človeški um.
Črni petek v Solunu v Grčiji leta 2016Trgovine stremijo k temu, da nakupovanje spremenijo v dogodek poln adrenalina. Naj samo spomnimo na nočno nakupovanje in dneve s posebnimi akcijami, kot je denimo Crni petak. Na ta način vas prepričajo, da stvar, ki bi jo lahko kupili že nekaj časa nazaj, kupite na točno določen dan. Enako velja še za celo vrsto drugih izdelkov, ki jih pravzaprav niti ne potrebujete. Do tega prihaja zato, ker se bi naj med nakupovanjem v naših možganih sproščal hormon dopamin, ki prispeva k boljši volji in večji količini energije.
Ljudje ne razumemo številk.
Ljudje ne uspemo pravilno sprocesirati številk.Ali je cena v bližini tisoč evrov res ugodna cena za nakup novega telefona? Verjetno res ne, toda podjetja si na vse možne načine trudijo kupce prepričati v nasprotno. Namen metode, ki temelji na postavljanju cen v obliki xx99 € ali xx,99 €, danes pozna že praktično vsak. Čeprav se zavedate, da med 499 in 500 evri ni pomembne razlike, pa vaša podzavest deluje drugače. Ljudje števke beremo v smeri od leve proti desni, zato se zdi število 499 bolj podobno številu 400 kot številu 500. Pozorni morate biti tudi na popusti, ki jih trgovine ponujajo svojim strankam. Rednih cen namreč ne znižajo, pač pa jih kao prvo zvišajo in nato od njih odbijejo določen odstotek. Če se želite prepričati, koliko dejansko znaša cena izdelka pred domnevnim znižanjem, je najbolje, da se odpravite na trgovčevo spletno stran.
Zvestoba lahko premaga osebni okus.
Blagovni znamki damo prednost pred izdelkom, ki bi bil za nas primernejši.Zavezanost blagovni znamki močno vpliva na nakupne odločitve potrošnikov. To je po svoje razumljivo. Če je telefon določenega proizvajalca zadostil vašim željam in potrebam, je zelo verjetno, da bo vaš nov telefon enake blagovne znamke kot prejšnji. Zvestoba se v slabi luči pokaže, ko zaradi nje izdelku priljubljene blagovne znamke damo prednost pred izdelkom, ki je sicer povsem po našem okusu. To se zgodi, ko deli možganov, odgovorni za mišljenje in kategorizacijo, prevladajo nad deli možganov, zadolženimi za čutno zaznavanje.
