Paška čipka u Jadranskom moru

Gradnja današnjega mesta se je začela v 15. stoletju pod vodstvom enega najbolj znamenitih renesančnih kiparjev Jurija Dalmatinca. Na glavnem trgu (Trg kralja Petra Krešimira IV.) stoji župna cerkev, najbolj častitljiv del Dalmatinčeve zapuščine. Pag pa ni najstarejše mesto na otoku, približno kilometer južneje se nahajajo ostanki Starega grada, ki je bil zapuščen v petnajstem stoletju. V bližini urejene mestne plaže se nahajajo nekdanja skladišča starih paških solin. Sol je bila stoletja najpomembnejša gospodarska panoga in še danes si lahko ogledamo tradicionalni način pridobivanja soli v glinastih bazenih. Poleg solin je Pag poznan tudi po zdravilnem paškem blatu. V predelu, imenovanem Lokunja lahko tudi sami začutimo zdravilne učinke blatnih oblog. Seveda ne smemo pozabiti na plaže, saj je Pag z 270 kilometri razčlenjene obale otok z najdaljšo obalo na Jadranu. Največji, paški zaliv, obkroža kar 20 kilometrov peščenih plaž. Drugi največji kraj na otoku je Novalja, ki se je razvila na ostankih antičnega naselja Novalia. Nekaj rimskih ostankov je vidnih še danes, v okolici Novalje pa so posebej privlačne plaže, nekatere mirne in skrite, druge razvpite.

Za pod zub
Sol je na otoku Pagu pomembna sestavina, kar lahko začutimo tudi ob uživanju najbolj poznanega hrvaškega sira, ki prihaja prav s Paga. Ovce, ki se pasejo po redkem rastlinju, dajejo siru in tudi mesu – paška jagnjetina velja za najboljšo na Hrvaškem – poseben okus. V Pagu je po dobri jagnjetini in ostalih tradicionalnih dobrotah znana Konoba Bile, lokalno prebivalstvo pa prisega tudi na restavracijo Na Tale. V bližini Novalje je po specialitetah znana restavracija hotela Boskinac, ki je ob vnaprejšnji rezervaciji odprta tudi, če niste gostje hotela. Poleg paške jagnjetine in sira na otoku pridelujejo tudi izvrsten pršut, žajbljev med, odlična vina in žganje. V mestecu Pagu se ustavimo ob vhodu v samostan sester be – nediktink, ki ohranjajo tradicijo pripravljanja baškotinov, trdega peciva, ki je najboljše, ko ga pomakamo v belo kavo.

Za rasipnike
Najbolj znani izdelek otoka, ki delno pripada Dalmaciji, delno pa Kvarnerju, je paška čipka. Poleg čipk ženske še posebej rade pogledamo tradicionalni paški nakit. Za avtentičen nakit otoka Paga veljajo peružini, nakit z značilno filigransko obdelano kroglico z nizom drobnih ornamentov.

Noćni život
Dva kilometra iz Novalje, na cesti proti Pagu, zavije pot proti razvpiti plaži ZrÄ?e. Zaradi 24-urnih zabav si je prislužila nadimek Hrvaška Ibiza in v vročih poletnih dneh se zdi, da se je na široko plažo s pogledom proti Velebitu, zgrnila celotna hrvaška, italijanska in čedalje bolj tudi slovenska populacija, željna zabave. Zagrebška shajališča oboževalcev dolgih zabav poleti dogajanje prenesejo na ZrÄ?e. Papaya in Aquarius sta le dve od njih, čeprav ima najdaljšo tradicijo na plaži klub Kalypso. 24 ur na dan strežejo hrano, točijo pijačo, tako da najbolj vztrajni lahko resnično poplesujejo vse dneve in noči.

Za aktivne
Z vrha najvišje točke Paga – 342 metrov visokega Svetega Vida se nam ponuja čudovit pogled na celoten Paški zaliv. Do vrha bomo najlažje prišli iz Dubrave. Pogled na Velebitski kanal in na goro Velebit pa lahko občudujemo z vrha Svetega Jurja, na katerega se povzpnemo z območja Bašace. Visoko dvignjene stene nenavadnih oblik privabljajo proste plezalce, ki svoje spretnosti vadijo na strmih delih Svetega Vida in v stenah nad plažo Ručica na severozahodni strani Paškega zaliva. Otok bomo najbolj spoznali s kolesa, še posebej v pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih, ko na otoku cveti aromatično rastlinje. Paški zaliv je ugoden za potapljanje, še posebej v plitvejših in srednjih delih zaliva. Morski tokovi niso močni, pa tudi v temperaturi vode ni veliko nihanj. Izkušeni potapljači bodo uživali v zalivu Slana, kjer je podvodni svet še posebej privlačen. Raziskave, narejene na otoku konec devetdesetih let, so dokazale, da na Pagu piha veter kar 350 dni na leto. To pomeni, da je za windsurferje otok pravi raj. Poleti v zgodnjih popoldanskih urah piha lahen maestral, v kasnejših popoldanskih urah pa se maestral okrepi, kar omogoča prave windsurferske užitke.

Što se događa
Prava zabava na otoku se začne s preganjanjem zime med zimskim karnevalom. Najbolj nora zabava se odvija v času od pustne sobote do pustnega torka na trgu Petra Krešimira IV. v Pagu, kjer tradicionalno zažgejo lutko Marka, ki predstavlja vse tegobe preteklega leta. Ker pa je zimski karneval “izvensezonski” so v šestdesetih letih začeli prirejati tudi poletni karneval, ki se ponavadi odvija 27. julija. Po številu mask ne zaostaja za zimskim, seveda pa je veseljačenje v vroči poletni noči veliko bolj obiskano. Poleg poletnega karnevala je v poletnih dneh pomemben predvsem praznik Marijinega vnebovzetja (Velika Gospa), 15. avgusta, ko se domačini in obiskovalci zberejo na veliki “fešti”. Ker je ohranjanje tradicije pomemben del sedanjosti, na Pagu pogosto od – igrajo ljudsko dramo, ki se imenuje Paška sužnja (Paška robinja). Poleg korčulanske Moreške se je ohranila kot edina igra takšne vrste na Hrvaškem. Paške noše so še posebej privlačne in najbolje jih lahko vidimo, ko predvsem v poletnem času ob različnih prireditvah prebivalci otoka zaplešejo svoj znameniti paški ples, ki prikazuje srečanje skupine fantov in deklet, ki si s plesom in ploskanjem izkazujejo pozornost. Plesalci so med plesom včasih tudi peli, danes pa njihovo vlogo zavzemajo pevci, ki se združujejo v klape in prepevajo dalmatinske pesmi.