Albert Einstein zei: "Slechts twee dingen zijn oneindig: het universum en de menselijke domheid, maar ik ben niet helemaal zeker van het universum." Kleintje. Zelfs onze planeet, de aarde, is slechts een fragment in dit prachtige mozaïek, waarvan het beeld ons in staat stelt om op steeds grotere schaal te kijken door middel van satellieten, telescopen en sondes.
Ko se ponoči zazremo v nebo posuto z zvezdami, je kot bi domišljijo spustili z vajeti. Takrat do izraza pride naša duhovnost, takrat se zdi vse tu na Zemlji tako nepomembno in majhno. In dejansko je ko gledamo širše, zato če kje, se na tem mestu iluzija o naši (vse)mogočnosti razpoči kot milni mehurček.
LEES VERDER: De 20 beste ruimtefilms aller tijden
Pa še nasvet. Na svet’ živi preveč ljudi, ki ga jemlje kot nekaj samoumevnega. Tu smo gostje, Aarde si ne lastimo. In kot je logično, da pred odhodom ne razbijemo hotelske sobe, moramo biti enako, če ne še bolj, odgovorni do našega skupnega doma. Saj ne, da gredo lahko naši zanamci kam drugam.